Korupcija v zdravstvu spet na tapeti
Slovenija Tanja Dominko
Državni zbor je na včerajšnji seji znova obravnaval razraščanje sistemske korupcije v zdravstvu. V zvezi s tem so v SDS predlagali, naj državni zbor vladi in ministrstvu za zdravje priporoči, da takoj sprejmeta ukrepe za temeljito reorganizacijo procesov nabav v zdravstvu, ter da nemudoma pripravita ustrezne zakonske rešitve, ki bodo omogočale transparentno javno naročanje. Na odboru so priporočilo zavrnili, zato tudi na seji o njem niso glasovali. Godčeva je razočarana nad koalicijskimi poslanci, ki vedno znova glasujejo proti njihovim priporočilom.
V parlamentu je beseda o korupciji v zdravstvu tekla že velikokrat. Tudi v politiki se zavedajo, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Problematiko je dobro zajel poslanec nepovezanih Bojan Dobovšek. »V zdravstvu lahko izpostavimo vsaj tri probleme. Prvi problem čakalne vrste, ki jih ljudje najbolj občutijo in najbolj vidijo in škoda je povzročena, čakalne vrste rešujemo gasilsko z vlaganjem denarja, ni pa sistemske rešitve, tudi predlagana zakonodaja tega ne ponuja. Drugo: kadrovanje, kadrovanje na vseh nivojih, predvsem predstojniki institucij. In tretji problem: javna naročila. Seveda sistemsko urejanje javnih naročil samo s tem, da imamo skupna javna naročila ne bo rešen, kajti tudi pri skupnih javnih naročilih lepo prihaja do korupcije skozi vzpostavljanje monopolov. Treba je postaviti sistem pravih ljudi... ključ odgovora je predstojnik institucije. Predstojnik institucije je dolžan skrbeti za konflikt interesov, za konkurenčne klavzule zdravnikov, za to, da potekajo javna naročila transparentno, za to da povrne ugled institucij in zato, da skrbi da iz institucije ne odtekajo informacije, material, dobri kadri in podobno. On je dolžan poskrbeti za načrt integritete in za delovanje institucij. In kdo je ugrabil državo v sistemsko korupcijo, tisti, ki je postavil direktorje teh zavodov.«
Tomaž Gantar (DeSUS) je kot pomembno korupcijsko tveganje izpostavil nejasno postavljeno mejo med javnim in zasebnim zdravstvom. Tudi Bojana Muršič (SD) se je strinjala. Erika Dekleva (SMC) pa je pozvala k odločnemu pristopu "z jasnimi cilji, da zagotovimo sistem, ki bo omogočil javno in transparentno delovanje zdravstvenega sistema, in da bodo zdravstvene storitve dostopne vsem pod enakimi pogoji". Hkrati je poudarila, kdo je glavni za odkrivanje korupcije. »To je Komisija za preprečevanje korupcije. Zato je bil predlog priporočila v celoti zavrnjen že na obravnavi matičnega delovnega telesa, kar s strani predlagatelja kaže na nepoznavanje osnovnih pristojnosti državnih institucij in njihovih nalog.« Vlada je po njenih besedah sprejela vrsto ukrepov, ki bodo ob dosledni implementaciji v doglednem obdobju pomembno pripomogli k preprečevanju korupcije nasploh, še zlasti pa v zdravstvenem sistemu.
Odzvala se je Jelka Godec, SDS, ki je navedla primer, ko je Komisija za preprečevanje korupcije novembra podala ugotovitve o zadevi previsokih cen medicinskih pripomočkov, ki jih nabavljajo bolnišnice. Ob tem je vročila poziv za ukrepanje Ministrstvu za zdravje, da posreduje ugotovitve specializiranemu državnemu tožilstvu, NPU, Državnemu zboru, ZZZS in tako naprej, ter jih povabi na predstavitev. Toda ministrstva na sestanek ni bilo. »Zdaj mi pa povejte, kako sodeluje Ministrstvo za zdravje s Komisijo za preprečevanje korupcije, ki ugotovi v svojem poročilu, ki ima več strani, da bi na tem sestanku, komisija bi rada predstavila Ministrstvu za zdravje enostavno ignorira Komisijo za preprečevanje korupcije in njihove ugotovitve in tako naprej.«
O priporočilih SDS kot rečeno niso glasovali. V razpravi pa niso mogli mimo primera skladiščnika Uroša Smiljića, ki so ga oktobra pridržali zaradi suma korupcijskih kaznivih dejanj, povezanih s preskakovanjem čakalnih vrst v UKC Ljubljana. Potem ko se mu je hišni pripor iztekel, se je Smiljić vrnil na delovno mesto v UKC. Hkrati pa ni bil on edini osumljeni v hobotnici, vpleteni naj bi bili tudi policisti. »Na drugi strani je policija ob tem ugotovila, da je tisti policisti, ki so v tej zgodbi, v tej hobotnici sodelovali, dvema se je prekinilo pogodbo o zaposlitvi, sta končala z delom v policiji, trije pa so dobili opomin pred to odpovedjo. Zakaj to govorim? Ker imamo na eni strani institucijo, ki je odreagirala, na drugi strani pa imamo institucijo, to je javni zavod, ki pa v bistvu ni odreagiral tako, kot bi moral. In kakšno sporočilo mi dajemo? Da se korupcija v zdravstvu splača. Da se ti nič ne more zgoditi.« Tako poslanec Nsi Jernej Vrtovec.
Vodstvo UKC-ja pravi, da se zaveda občutljivosti vprašanja delovnega razmerja, primer preučujejo s pravno-formalnega stališča. Svet zavoda bo o tem razpravljal danes.
