Pregled domačih dogodkov od 13. januarja do 20. januarja 2017
Slovenija | 21.01.2017, 22:17 Tone Gorjup
V pregledu dogodkov posebno pozornost namenjamo težko pričakovani zdravstveni reformi, kakor v vladni koaliciji imenujejo predlog zakona o zdravstvenem zavarovanju in varstvu. Njena podrobna vsebina sicer še ni znana. Namera Bruslja, da Hrvaški dovoli omejeno rabo imena teran je spodbudila vinogradnike s Krasa, da s civilno pobudo zaščitijo njegovo identiteto. Tudi novela zakona o tujcih, ki ga je pripravila vlada, je za koalicijo, ki se pogosto ukvarja samo s sabo, precej trd oreh. Sicer smo te dni v molitveni osmini za edinost kristjanov, poslovili smo se od prelata dr. Marijana Smolika, obudili spomin na Tineta Debeljaka ob izročitvi njegove zapuščine NUK-u in spoznali letošnja Prešernova nagrajenca …
Molitvena osmina za edinost kristjanov
Umrl prelat dr. Marijan Smolik
Na ljubljanskih Žalah so minuli četrtek pokopali duhovnika prelata dr. Marijana Smolika. Umrl je v noči na 15. januar v 89-letu starosti v duhovniškem domu v Ljubljani. Od njega so se poslovili nekateri slovenski škofje, velika množica duhovnikov, saj jih je kot študente uvajal v svet liturgike in v njih budil ljubezen do knjige, sorodniki, prijatelji in številni verniki. Marijan Smolik, ki ga je Družina pred časom imenovala skromni polihistor, se je rodil 3. septembra 1928 v učiteljski družini v Dobu pri Domžalah. Po škofijski gimnaziji se je odločil za bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1955. Nadaljeval je s študijem in leta 1963 doktoriral iz teologije. Zatem se je izpopolnjeval v Parizu, kjer je magistriral iz liturgike. Po vrnitvi domov je desetletja predaval liturgiko na Teološki fakulteti. Med drugim je imel na skrbi znamenito Semeniško knjižnico, o kateri je povedal: „Ta knjižnica ni bila zamišljena kot del semenišča, ampak kot prva ljubljanska javna knjižnica, kamor bi ljubljančani mogli hodit brat knjige in to se je zgodilo v začetku 18. stoletja.“ Od študijskih let naprej je dejavno sodeloval pri liturgični prenovi v krajevni Cerkvi. Veliko svojega časa je posvetil raziskovanju slovenske verske preteklosti in napisal vrsto prispevkov, študij in znanstvenih razprav. Uveljavil se je tudi kot iskan bibliograf.
Kongregacija za bogoslužje in zakramente ima odslej okrepljeno skupino svetovalcev. Papež Frančišek je dosedanjim 27-im strokovnjakom za bogoslužje dodal 17 novih izvedencev; med njimi je slovenski jezuit p. Ivan Marko Rupnik.
Zdravstvena reforma po delih
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je minuli četrtek razkrila obrise zdravstvene reforme oziroma predstavila predlog zakona o zdravstvenem zavarovanju in varstvu. Sprva je sicer obljubljala, da bo dala predlog v javno obravnavo decembra, zatem je za končni rok postavila 16. januar, zdaj pa pravi, da se bo to zgodilo v začetku februarja. Koalicija namreč potrebuje še nekaj časa, da podrobno preuči predlog zakona, saj ima ta kar 340 členov. Številne podrobnosti še niso povsem jasne. Ministrica je ob tem povedala: „Vrh koalicije si je vzel še deset dni časa zato, da pregleda posamezne člene, vendar se je strinjal z vsemi temi predlogi, ključnimi rešitvami in v tem delu dal zeleno luč.“ Omenimo nekatere glavne spremembe. Po novem predlogu ne bo več dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak bomo plačevali obvezno zdravstveno nadomestilo, ki bo odmerjeno po solidarnostnem principu. Znesek nadomestila bo sorazmeren z dohodki: od 20 do do 75 evrov. Nadomestilo za bolniško odsotnost bo po novem časovno omejeno na 12 mesece. Celotno zdravstvo naj bi se uredilo podobno kot zobozdravstvo. Zavod za zdravstveno zavarovanje bo določil košarico pravic oziroma standarde, za nadstandard pa bo treba dopačati ali se zavarovati. Mnogi so pričakovali, da bo ministrica predstavila tudi rešitve za skrajševanje čakalnih dob, a se to ni zgodilo.
Potem ko je predlog novele zakona o tujcih naletel na kritike v nekaterih evropskih ustanovah, je premier Miro Cerar pojasnil, da bodo našli rešitev, ki je skladna z mednarodnimi in ustavnimi standardi. Kot je dodal, želijo z novelo omogočiti učinkovito upravljanje razmer v izjemnih primerih. Upa tudi, da bo državni zbor novelo podprl. Čeprav je vlada predlog novele zakona o tujcih sprejela že v začetku meseca, je koalicija minuli četrtek po obravnavi predlagane novele sprejela odločitev, da je zakon prezahteven in prepomemben, da bi na hitro iskali rešitve. Zato so tudi prestavili predvideno obravnavo novele na odboru za notranjo politiko na prihodnji teden.
Čigav teran bi pili v Bruslju?
Evropska komisija kljub pomislekom Slovenije vztraja, da je dodelitev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran pod strogimi pogoji glede etiketiranja v skladu s pravnim redom EU. Kot odgovor na to so v Sežani ustanovili Civilno iniciativo za spoštovanje zaščite terana. Pridelovalci, ki so se povezali v pobudo, poudarjajo, da je na teran vezana identiteta Krasa, od katere je odvisna prihodnost tamkajšnjega kmetijstva in vinogradništva. Zato morajo doseči, da bo EU spoštovala svoj pravni red. Prva naloga, ki jo je po izvolitvi omenil predsednik civilne pobude Marjan Colja, bo organizacija sestanka s pristojnimi v Evropski komisiji v Bruslju in predstavitev razlogov, ki zadevajo zaščito terana. Temu bo po besedah Marjana Colje v kratkem sledila: … „predstavitev Krasa in kraških vinogradnikov v Bruslju, kjer bodo skušali komisarjem in evropskim poslancem predstaviti pomen spoštovanja zaščite terana za celoten Kras.“ Pri boju za ohranitev zaščite terana pridelovalce, združene v civilni iniciativi, podpirajo tudi drugi slovenski vinogradniki ter strokovne ustanove.
Z marcem poostren nadzor na slovensko-hrvaški meji
Marca bodo stopile v veljavo spremembe zakonika o schengenskih mejah, zato lahko pričakujemo daljše čakalne dobe za prestop slovensko-hrvaške meje. Spremembe zakonika obvezujejo države članice, da pri prehajanju zunanje schengenske meje izvajajo sistematično kontrolo, tudi za državljane EU. V pričakovanju ostrejšega režima na mejah sta se na Brdu pri Kranju pred dnevi sestala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar in njen hrvaški kolega Vlaho Orepić. O novostih je ministrica Vesna Györkös Žnidar dejala: „Res bo taka ureditev bistveno vplivala na pretok prometa čez mejo, a je po našem mnenju nujno potrebna, saj se s tem dejansko odzivamo na vedno večjo grožnjo tujih terorističnih borcev, ki so državljani EU. Tako skušamo zagotoviti večjo varnost evropskih državljanov.“ Notranja ministra sta se pogovarjala tudi o možnostih skupnega delovanja, s katerim bodo skušali vsaj nekoliko zmanjšati zastoje na mejnih prehodih v času turistične sezone.
SDS 20. maja na volilni kongres
Člani sveta SDS so minulo soboto v Mariboru sklenili, da bo imela stranka 20. maja volilni kongres. Kot je povedal predsednik sveta France Cukjati, so na posvetu analizirali dosedanje stanje ter pripravili letni načrt za nadaljnje delo. France Cukjati je še povedal, da so stekle priprave na volilni kongres: … „na katerem se voli predsednik stranke, voli se tudi izvršilni odbor, voli se tudi nadzorni odbor.“ Sicer so precej časa namenili pogovorom o gospodarskih razmerah, razmerah v sodstvu in pravni državi. Govorili so tudi o tem, kaj Slovenijo čaka glede arbitražnega postopka v zvezi s Hrvaško, na kar se je po njegovem treba pripraviti, pa tudi o vprašanjih migrantske krize in s tem povezanimi razmerami v Evropi.
Ptičja gripa se širi
Nacionalni veterinarski inštitut je republiško Upravo za varno hrano, veterino in varstvo rastlin minuli torek obvestil o novih primerih ptičje gripe pri dveh labodih grbcih. Enega od labodov so našli mrtvega v Pragerskem, drugega pa ob Ptujskem jezeru v občini Markovci. Dan zatem je potrdil omenjeni virus še pri labodu, ki so ga našli mrtvega na ribnikih pri Rankovcih v občini Tišina. Tako so doslej prisotnost ptičje gripe ugotovili pri osmih labodih na že omenjenih krajih in v Mariboru. Na upravi za vrano hrano so perutninarje znova pozvali, da upoštevajo sklepe državnega središča za nadzor bolezni ter zadržujejo, krmijo in napajajo perutnino v zaprtih prostorih oziroma tako, da ne pride do stika s prostoživečimi pticami.
Zdenka Čebašek-Travnik je nova predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Zanjo je glasovalo 2780 članov zbornice, za njenega tekemca dosedanjega predsednika Andreja Možino pa 2694. Le dobrih osemdeset glasov razlike kaže na dokajšnjo izenačenost. Možina je novi predsednici čestital in poudaril, da so volitve pokazale, da zdravniki in zobozdravniki člani pričakujejo spremembe v osrednji stanovski organizaciji. Zdenka Čebašek-Travnik, sicer nekdanja varuhinja človekovih pravic, je priznala, da je področje, ki ga prevzema, zanjo novo, a se je pripravljena učiti. Kot je dejala, bo njena prednostna naloga izboljšanje pogojev dela in medosebnih odnosov. Pri vodenju zbornice pa bo upoštevala tudi nekatere predloge, ki jih je v predstavitvi programa navedel Možina.
Slovenija in Združene države Amerike so podpisale sporazum o socialni varnosti, ki bo državljanom ene države olajšal uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v drugi državi. Hkrati jim bo zagotovil visoko raven zaščite osebnih podatkov. Omogočil bo tudi seštevanje zavarovalnih dob, pridobljenih po nacionalnih predpisih za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Prešernovi nagrajenci 2017
Prešernovi nagradi za življenjsko delo letos prejmeta prevajalec Aleš Berger ter slikarka in grafičarka Metka Krašovec. Nagrade Prešernovega sklada pa skladateljica Nina Šenk, multiinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač, pisateljica Mojca Kumerdej, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, stripar Tomaž Lavrič ter arhitekti iz Arhitekture Krušec. Berger bo Prešernovo nagrado prejel za življenjski prevajalski opus. Kot je zapisano v obrazložitvi, je prevajalsko umetnost, ki se še zdaj včasih otepa bremena anonimnosti, povzdignil na raven javne ustvarjalne geste, posebej z nekaterimi najzahtevnejšimi prevodi, ki jih zmore le avtentičen jezikovni umetnik. Metka Krašovec pa bo nagrado prejela za izjemen slikarski opus, ki je hkrati z njenim grafičnim in risarskim opusom "nepogrešljiva sestavina mozaika slovenske likovne umetnosti". "Je neusahljivo ustvarjalna umetnica, najpomembnejša slovenska sodobna umetnica, ki ji je slovenska likovna kritika namenila zgodovinsko mesto takoj za Ivano Kobilca.
Večer posvečen Tinetu Debeljaku
Sredi tedna so v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani pripravili literarni večer, posvečen literarnem kritiku, prevajalcu, pesniku in uredniku dr. Tinetu Debeljaku. Na njem je Helena Janežič iz Narodno univerzitetne knjižnice predstavila Debeljakovo zapuščino, ki je iz Argentine pred dnevi prispela v Slovenijo in so jo dediči odstopili NUK-u. Ddr. Marija Stanonik je spregovorila o dveh delih Tineta Debeljaka: Veliki črni maši in Kyrie Eleison. Debeljakova vnukninja Mojca Vombergar, ki je otroštvo in mladost preživljala v isti hiši kot on, je predstavila spomine na »atka« kot so ga imenovali. Med drugim je dejala: „On je vedno bil tak, da je spodbujal, da smo šli naprej, nas motiviral, nikoli ni bil zagrenjen. On je vedno upal, da se bodo zadeve tukaj (v Sloveniji) uredile.“ Tudi Zorko Simčič, ki ga je po prvih srečanjih v Ljubljani tedensko več kot pol stoletja videval v Argentini, je poudaril, da je bil Debeljak „babica tisočim idejam“. Znal je spodbujati ustvarjalnost tistih, ki so bili šele na začetku umetniške poti. Predsednik Muzejskega društva Škofja Loka, Aleksander Igličar je predstavil življenjsko pot Tineta Debeljaka in njegov pomen za Škofjo Loko.
Športne novice
Smučarji skakalci so se prejšnji konec tedna zbrali v Wisli na Poljskem. V soboto je Domen Prevc zasedel peto mesto, v nedeljo pa prvič letos stopil na stopničke, ko je bil tretji. Obakrat je zmagal domačin Kamil Stoch in s tem prevzel vodstvo v svetovem pokalu.
Dekleta so medtem tekmovala v Sapporu na Japonskem. Slovenske skakalke so bile ekipno kar uspešne, najboljšo uvrstitev pa je dosegla Ema Klinec, ki je minulo soboto ostala tik za stopničkami na četrtem mestu.
Ilka Štuhec se minulo nedeljo prvič v tej sezoni ni uvrstila na stopničke na smuku za svetovni pokal. Mariborčanka, ki je zmagala na prvih treh smukih v tej sezoni, je na smuku v Zauchenseeju osvojila peto mesto.
V četrtek se je končal skupinski del svetovnega prvenstva v Franciji. Slovenski rokometaši so se po treh zmagah in eni neodločeni tekmi sicer uvrstili na drugo mesto v skupini B, a visok poraz na zadnji tekim proti Španiji s 36:26 ni najboljši obet za osmino finala, ki se odvija v Parizu.
