Dr. Šterbenc: Konflikt v Siriji je mogoče končati samo z dogovorom
Svet Andrej Šinko
Evakuacija civilistov in borcev iz vzhodnega dela sirskega Alepa je ustavljena. Rusija trdi, da je povsem zaključena in so tam ostali zgolj skrajni uporniki, a Turčija to zanika. Mediji so poročali, da naj bi režim ustavil evakuacijo, ker so uporniki mesto zapuščali skupaj s talci ter da jo je prekinilo streljanje upornikov in odgovor sirskih sil. Odjeknilo naj bi tudi več eksplozij.
Po različnih informacijah naj bi mesto zapustilo od 5.000 do 10.000 ljudi, več deset tisoč naj bi jih medtem še ostalo ujetih v vzhodnem delu Alepa. Bolnišnice so polne hudo ranjenih. Turčija pripravlja taborišče ob meji s Sirijo, v katerega bi lahko sprejeli več 10.000 ljudi.
S tem ko je sirski režim prevzel oblast nad vzhodnim delom Alepa, je dobil dodatni zagon in zelo verjetno začel razmišljati tudi o tem, da lahko dokončno porazi upornike. Politični analitik dr. Primož Šterbenc pravi, da mora biti pri takšnem razmišljanju previden. »Ne pozabimo, da so bili pred letom in pol uporniki tisti, ki so bili prepričani, da lahko zrušijo režim, vendar se je situacija v relativno kratkem času spremenila. Vojno je mogoče končati na en sam način: s kompromisom med vladajočim režimom in uporniškimi skupinami,« je dejal in dodal, da bi se sirski režim moral zavedati, da nima dovolj vojakov, da bi lahko nadzoroval ta najbolj obljudeni zahodni del Sirije.
»Poleg tega se lahko sirski režim zares zanese zgolj na 12 do 15 odstotkov alavitskega prebivalstva. Na tistega, ki pripada skupnosti, iz katere izhaja sam režim. Poleg tega se lahko zanese na ostale manjšince, in sicer kristjane, nizarite in druze. Vendar je to skupno 30 odstotkov prebivalstva, medtem ko opozicija, tudi če bi bila vojaško razbita, lahko naprej vodi gverilsko vojno in pri tem črpa iz 70 odstotkov prebivalstva, ki je sunitsko,« pravi dr. Šterbenc.
Kljub temu meni, da bo sirski režim poskušal vojaško zasesti še ostala območja pod nadzorom upornikov. Zato ocenjuje, da bi bilo najbolje, če bi njegovi zaveznici Rusija in Iran pritisnili na režim, da bi bil pripravljen na kompromis. »Ruski predsednik Vladimir Putin bi to lahko storil, če bi dobil občutek, da nova ameriška administracija ne poskuša več izriniti Rusije iz Sirije v geostrateškem smislu prek rušenja predsednika Asada. Putin ne zaupa obstoječi Obamovi administraciji, ker so določeni deli znotraj nje, govorim predvsem o Pentagonu in CII, ves čas zagovarjali stališče, da je rušenje Asada in posledično izrivanje Rusije iz Sirije pomembnejši cilj kot boj proti skrajnim militantnim islamskim skupinam.«
Dr. Šterbenc je menil še, da je vprašanje o usodi sirskega predsednika Bašarja al Asada z vidika Rusije povsem nepomembno, je pa pomembno z vidika alavitske skupnosti, ki ga podpira, saj je bilo v preteklih letih pobitih veliko njenih članov in zato ne bo pristala na to, da jim novo oblast postavlja zunanji akter. Uporniške skupine pričakujejo njegov odhod.
Dr. Šterbenc sicer meni, da bi se razmere zapletle, če bi Rusija ob ameriškem odobravanju uničila najmočnejšo uporniško skupino, sirsko vejo Al Kaide v Idlibu. Ob tem je pojasnil, da bi Rusija bolj zaupala ZDA in bila pripravljena na kompromis, uporniki bi bili popolnoma oslabljeni, kar postavlja novo vprašanje, ali bi se sirski režim še želel pogovarjati s tako oslabljenimi uporniki. Dr. Šterbenc sicer meni, da bi Asad moral biti vključen v kompromis.
