Sadovi svetega leta usmiljenja

Slovenija 28. 12. 2016, 23:39 Tone Gorjup

Papež Frančišek je po slovesni maši na nedeljo Kristusa Kralja zaprl sveta vrata bazilike sv. Petra. Škofje v Sloveniji so to v glavnem storili že teden dni pred tem. Tako smo sklenili leto usmiljenja, ki se je začelo na praznik Brezmadežne 2015. Na izreden čas milosti in usmiljenja smo se ozrli v pogovoru z dr. p. Robertom Bahčičem, rektorjem svetoletnega svetišča in misijonarjem usmiljenja. Romarji, ki so prihajali na Brezje, so si vzeli čas za molitev. Prišli so, da bi poravnali stare dolgove, dosegli odpuščanje, odpustke in druge milosti, ki jih je Cerkev dodelila za to sveto leto, mnogi so odkrili lepoto spovedi ... je pripovedoval p. Robert.

Papež Frančišek je pred koncem leta usmiljenja v nekem pogovoru dejal, da je bilo leto namenjeno predvsem temu, da bi (znova) odkrili Božjo ljubezen. P. Robert je prepričan, da je bilo v letu usmiljenja vloženih veliko naporov, da bi začutili Božjo ljubezen, ki se vedno daje. Seveda je odvisno od nas, od človeka, da jo odkrije, da jo začuti, kajti brez našega minimalnega truda, naše odprtosti, da bi prejeli to Božjo ljubezen, gotovo ne more biti pravih sadov. Po drugi strani se lahko zgodi, da človek začuti duhovno sušo in kljub iskrenemu prizadevanju ne doživi ničesar. Takim p. Robert svetuje, naj po zgledu velikih svetnikov vztrajajo v iskanju, v branju, v molitvi … Kot je še poudaril, je Cerkev v tem letu odprla vse zaklade duhovnih vrednot, ki jih ima. S tem je bilo vsakemu, ki je želel biti deležen Božje bližine, odpuščanja, milosti, danih dovolj priložnosti za to.

Tudi narodno svetišče Marije Pomagaj je zaznamoval ta izreden čas milosti in usmiljenja. V ljudeh, ki so prihajali na Brezje, je bila velika želja po srepobrnjenju, po poboljšanju … Tudi to kar je papež v tem letu večkrat poudaril, da ni greha, ki ga Bog ne bi odpustil, če le človek pride skesan k njemu, je prišlo v zavest mnogih. V številnih spovedih se je čutilo, da je v ozadju tista globina vere, ki ti govori, da te ima Bog rad in želja po tem, da bi se v dušo zopet naselil mir. Služba misijonarja usmiljenja, ki jo je opravljal tudi p. Robert, je bila po eni strani namenjena delitvi odveze za grehe in cenzure, ki so pridržane papežu, po drugi strani pa oznanjanju Božjega usmiljenja. S tem je papež želel omogočiti vsem, ki to želijo, da lahko dobijo odvezo od greha, od cenzure, v vsakem svetišču usmiljenja, ne da bi se posluževali postopkov, ki jih predvidevajo cerkveni predpisi. Po besedah p. Roberta so v zakramentu usmiljenja mnogi odložili breme splava. Spomnil je tudi na papeževa navodila spovednikom, naj ne vrtajo v človeka, ampak predvsem poslušajo in skušajo razumeti. Papež je v apostolskem pismu Misericordia et misera, ki ga je objavil pred koncem leta usmiljenja, napovedal, da je podaljšal službo misijonarjem usmiljenja. Kljub temu je vsak izmed njih v začetku decembra dobil pismo iz Rima, na katerega je moral odgovoriti do konca decembra ali je pripravljen službo nadaljevati ali ne.

P. Robert Bahčič je spegovoril tudi o poslanstvu narodnega svetišča Marije Pomagaj; o tem, kako so na Brezjah običajen romarski utrip povezovali s svetoletnimi romanji; o bogati simboliki svetoletnih vrat brezjanske bazilike; o sadovih leta usmiljenja v krajevni in vesoljni Cerkvi … Prisluhnite audio posnetku pogovora!