Blaž Lesnik
Miha Močnik
Tanja Dominko

Slovenija v letu 2016

29.12.2016, 17:00 Tanja Dominko

Slovenija je v letu 2016 zabeležila nekaj pozitivnih premikov na področju gospodarskih kazalcev. Zabeležili smo gospodarsko rast, tudi število brezposelnih se je zmanjšalo, a nekatere politične odločitve so vendarle gospodarstvu narisale grenak nasmeh na obraz. Priče smo bili tudi več neuspešnim poskusom razrešitve ministrov prek interpelacij, medtem ko sta svojo ministrsko kariero končala finančni minister Dušan Mramor in ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. V javnem sektorju je vrelo zaradi ohranitve varčevalnih ukrepov, v zdravstvu pa zaradi pomanjkanja zdravnikov in preobremenjenosti obstoječih. Skozi dogajanje smo se za informativni program sprehodili s p. dr. Petrom Rožičem.

V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bil obseg bruto domačega proizvoda glede na isto obdobje lani višji za 2,6 odstotka. Ob predpostavki, da bi se enaka rast nadaljevala, bi v 2017 prvič presegli raven BDP pred krizo. Konec septembra 2016 je bruto zunanji dolg Slovenije dosegel 43,5 milijarde EUR in je bil za 2,1 milijarde evrov nižji kot pred enim letom. Investicijska aktivnost podjetij se postopoma krepi, vendar je še vedno precej pod ravnijo iz predkriznih let. Bruto investicije v osnovna sredstva so se v prvi polovici 2016 v primerjavi s prvo polovico 2015 povečale za šest odstotkov. V zadnjem letu se je zmanjšalo število brezposelnih. Na splošno podatki niso slabi, tudi naš sogovornik dr. p. Peter Rožič, ki na Teološki fakulteti v Ljubljani med drugim predava politično filozofijo in politiko, meni, da smo napredovali. „Sicer bi se lahko vprašali, kaj napredek je, ampak to je že bolj filozofsko vprašanje. S številkami se je poleg tega tudi mogoče poigrati, saj slovensko gospodarstvo in politika nista tako samostojna, ampak bi lahko napredek pripisali tudi izboljšanju v svetovnem gospodarstvu, kar je tudi res. A kljub temu lahko rečemo, da Slovenija napreduje.“ Pri tem omeni izvrstne uvrstitve Slovencev na športnem področju, nekatere dosežke znanstvenikov in tudi zasebne podvige mnogih.

V tem letu smo praznovali 25-letnico svoje države, proslav in različnih dogodkov je bilo izjemno veliko, da je praznovanje državnosti minilo v razdeljenosti, opaža tudi dr. Rožič, a ta problem ni prisoten le pri nas. A prepričan je, da če je v Kolumbiji možna sprava in pomiritev, je to možno tudi v Sloveniji. „Mislim, da razdeljenost do določene mere bo ostala, če gre za ustvarjalno napetost, je celo dobrodošla, če pa kdo dobiva zato politične točke na tej ali oni strani, pa je treba biti pozoren.“ Po njegovem mnenju so vendarle proslave pokazale, da počasi prehajamo to razdeljenost. Pomembno se mu zdi, da smo začeli govoriti tudi o vzgoji. Naloga domoljubja je pomembna vsako leto, ne le ob takih obletnicah, poudarja.

Tudi letos brez interpelacij ni šlo. V mandatu vlade Mira Cerarja jih je bilo vloženih že precej, tudi proti celotni vladi. V letošnjem letu so bile na udaru bolj ženske, in sicer kar dvakrat ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Vihar v koaliciji je junija povzročila odločitev DESUSA, da bodo podprli razrešitev ministrice, ki se je pred poslanci zagovarjala zaradi primera odvzema velenjskih dečkov babici. Ministrica je nato še enkrat sredi decembra – takrat pa z bistveno večjo podporo kot prvič, prestala še drugo interpelacijo. Tudi na tej se je zagovarjala zaradi primera velenjskih dečkov. Zaradi vse bolj napetih in nevzdržnih razmer v zdravstvu se je na tnalu znašla ministrica Milojka Kolar Celarc. Prva je interpelacijo zoper njo spisala poslanska skupina NSi, vendar jo je z vložitvijo svoje interpelacije za las prehitela SDS.Tudi v koaliciji so opozorili na težke razmere v zdravstvu, zlasti na predolge čakalne vrste, a ministrico oktobra podprli z njeno obljubo, da bo do konca leta predložila reformne ukrepe. Neki obrisi reform so, a za zdaj mislim, da je predložila le dva zakona... kar nekaj pa je osnutkov. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič se je morala zagovarjati zaradi neizpolnjene odločbe ustavnega sodišča o financiranju zasebnega šolstva. Stranke so ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič na novembrski interpelaciji sicer podprle, a rešitve za izpolnitev ustavne odločbe še niso našle. Poslance sta morala o svojem delu prepričevati tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič- ta je septembra uspešno prestal interpelacijo, na kateri se je zagovarjal zaradi zapletov okoli Luke Koper- in že v začetku leta zunanji minister Karl Erjavec, ki mu je poslanska skupina NSi med drugim očitala, da je pomagal Hrvaški pri rušenju arbitraže. Nobena od interpelacij ni dobila podpore. Aprila se je zaradi izgube zaupanja premierja Mira Cerarja s položaja ministrice za kulturo morala posloviti Julijana Bizjak Mlakar. Finančni minister Dušan Mramor se je za odhod odločil iz osebnih razlogov. Tudi Karl Erjavec je ponudil odstop, a ga premier ni sprejel.

Kako na interpelacije gleda dr. Rožič? „Seznam je res dolg, človek se res vpraša, ali ti mehanizmi služijo svojemu namenu. ...Interpelacije kažejo na to, da tako čista ta vlada ni, saj bi se sicer opozicija strinjala s tem, kar počne. Včasih pa gre tudi za nabiranje političnih točk, to mejo je težko prepoznati.“ Hkrati pa opozarja, da je za interpelacije dostikrat škoda politične energije.

Vlada je v minulem letu omenjala reforme, a dočakali jih nismo, zakoni kapljajo postopoma, tako še kar čakamo pokojninsko, zdravstveno in delovnopravno reformo. Prav nereševanje problemov in pomanjkanje dialoga je verjetno glavni razlog za stavke, ki smo jim bili priče- stavkali so tako policisti – skoraj pol leta, stavkali so zdravniki, stavkali bi tudi vojaki, če bi le lahko. Zdaj pred koncem leta so dogovori sklenjeni, a kaj hitro se lahko spet stvari zapletejo. Dr. Rožič meni, da je to, da je apetitov po več denarja, normalno, vlada zaradi boljše situacije lažje deli sredstva, zdaj pa je odvisno od tega, kako bo ravnala. „Gre za delikatno ravnotežje. Mislim, da je eden izmed glavnih razlogov, da je potrebno toliko nagrajevanja, v tem, da niso vsi sposobni za vodenje določenih položajev.“ Lahko so dobri politiki, a niso dovolj strokovni, dodaja. Drugi problem so sindikati, ki so v Sloveniji izredno močna politična sila.

Z dr. Petrom Rožičem sva se dotaknila tudi področja sodstva. Prihodnje leto bo zelo pomembno, saj bo državni zbor odločal o štirih ustavnih sodnikih, novem predsedniku vrhovnega sodišča, novem generalnem državnem tožilcu. Dr. Rožič se strinja, da so tukaj še vidni nekateri ostanki starega režima, kar pripisuje tudi neizpeljani lustraciji.

 

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija , Politika , Sociala

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Duhovnik Boštjan Čeh (photo: Pomurec.com) Duhovnik Boštjan Čeh (photo: Pomurec.com)

V 48. letu umrl duhovnik Boštjan Čeh

Škofija Murska Sobota je sporočila, da je v soboto, 24. julija v slovenjgraški bolnišnici umrl Boštjan Čeh, župnijski upravitelj na Tišini. Pokopali so ga včeraj, v nedeljo, 25. julija v Nedelici.

Evharistija, sveta maša (photo: Rok Mihevc) Evharistija, sveta maša (photo: Rok Mihevc)

Ali Bog bolje razume latinsko?

Papež je nedavno izdal apostolsko pismo Varuhi tradicije - Traditionis Custodes. Gre za motuproprij o rabi rimskega bogoslužja, veljavnega do prenove leta 1970. Že takrat del občestva sprememb, ...