Praznično tudi v vojski, bolnišnicah in domovih za ostarele

Slovenija | 24.12.2016, 08:00 Andrej Šinko

Mnogi svetega večera in božiča ne praznujejo skupaj z bližnjimi. Nekateri ta čas preživijo v službah, drugi v bolnišnicah, domovih za starejše, ali celo v zaporih. Kljub temu si pričarajo praznično vzdušje in se po svoje veselijo Jezusovega prihoda.

V službi bodo praznike preživeli slovenski vojaki, največ, več kot dvesto, jih je na misiji na Kosovu, sicer pa so prisotni še v več drugih državah. S pripadniki na Kosovu je ves čas misije pastoralni asistent France Kokalj, v teh dneh pa tja odhaja tudi vojaški kaplan Milan Pregelj. »Skupaj bodo obhajali mašo na sveti večer, kot tudi božično mašo. Tam maša običajno poteka kot doma, vendar z veliko in toplo mislijo na domovino. Naša izkušnja je ta, da ko je človek več časa stran od domovine in svoje družine, se mu odpre to duhovno uho in se počuti veliko bolj povezanega z vsemi ravno v teh svetih trenutkih,« je dejala pastoralna asistentka v Slovenski vojski Silvestra Sadar.

Ob tem je dodala, da je slovenske vojake v Libanonu v preteklih dneh obiskal vojaški kaplan p. Vito Muhič in da so praznovali tudi v slovenskih vojašnicah. »Tam vojaški vikariat, ki nudi duhovno oskrbo pripadnikom in njihovim družinskim članom, zapoje kakšno pesem in prebere besedilo s sporočilom miru in življenja,« je pojasnila Sadarjeva in dodala, da v teh dneh obiščejo tudi vojake na straži.

Kako praznujejo v bolnišnicah?

Praznično bo tudi v slovenskih bolnišnicah. Večina jih ima kapelo, kjer bo nocoj ali jutri sveta maša. »Bolnišnice so posebni domovi. Pravim jim kar Betlehem. V njih se rojeva Jezus v bolnikih, v veliki medsebojni ljubezni zdravstvenih delavcev pa tudi domačih, ki prihajajo in obiskujejo bolnike. Tako jim prinašajo iz svojih domov, iz svojih župnij vzdušje svete noči, božičnega praznika, Jezusove bližine, ki je posebej v bolezni tako pomembna,« pravi bolniški duhovnik Miro Šlibar.

Kako praznujejo v domovih za ostarele?

Starejši v Domu sv. Jožefa v Celju praznujejo tako, da se pozno popoldne na sveti večer zberejo pri maši v tamkajšnji kapeli. »Nato opravimo kajenje po celi hiši. Kar pomeni, da gremo uslužbenci, tisti stanovalci, ki lahko, pa še kdo iz župnije se pridruži, po celi hiši, v vsako sobo, povsod pokadimo, vmes pojemo in molimo. To je res praznično vzdušje, ki daje dodatno vrednost večeru, da ljudje zares začutijo, kako smo eno – z Bogom, pa tudi med seboj,« pravi ravnatelj doma Jožef Planinšek.

Ob tem dodaja, da je po vsem domu v neposrednem prenosu iz cerkve mogoče spremljati tudi polnočnico. Nekateri oskrbovanci sicer sveti večer in božič preživijo z domačimi, druge pa svojci in prijatelji obiščejo v domu. Planinšek pravi, da so v domu bili praznični že pretekli dnevi. »Pekli smo tudi piškote, zadiši po naših čajnih kuhinjah, kjer sodelujejo stanovalci. Neposredno pred božičem pa smo po hiši postavljali še jaslice in smreke.«

Kako praznujejo v zaporih?

Nekoliko bolj odrezani od družin sveti večer in božič praznujejo v zaporih, kjer ni prisotno posebno praznično vzdušje. Kljub temu pa se zaporniki lahko združijo pri svetih mašah. »S sveto mašo želimo približati vsebino praznika, da jih nagovarja. Da jih nagovarja v težkih trenutkih, ko se spominjajo, da so proč od družine, da niso povezani z dragimi tako kot prejšnja leta oziroma v preteklosti. V ospredje pa postavimo to, kar božič prinaša, da se Jezus rodi v posamezniku in da živi naprej po njegovih dejanjih,« pravi zaporniški duhovnik Robert Friškovec.