Enodnevni papežev obisk možen, meni p. Strehovec

Cerkev na Slovenskem | 06.12.2016, 18:00 Petra Stopar

Kljub še nekaterim nerešenim vprašanjem in številnim napadom na Katoliško Cerkev v Sloveniji smo bili kristjani v letu 2016 priča zelo lepim, pozitivnim dogodkom, ocenjuje generalni tajnik Slovenske škofovske konference p. dr. Tadej Strehovec. Na področju odnosa z državo se mu zdi najpomembnejši dogodek pokop žrtev iz Hude jame, ki je »morda majhen korak z vidika tehničnim dejanj, gotovo pa velik korak v smislu nacionalne sprave«. Odgovarjal je tudi na vprašanje o možnosti papeževega obiska v Sloveniji.

V oddaji Utrip Cerkve na Slovenskem smo na Radiu Ognjišče gostili moralnega teologa in tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference p. dr. Tadeja Strehovca, s katerim smo osvetlili pomen ključnih dogodkov pri nas v letu, ki se izteka, pa tudi pogledali v prihodnje leto 2017.

Leto Božjega usmiljenja je po njegovem mnenju papež Frančišek razglasil zato, da bi nagovoril ljudi, ki zaradi napačnih dogodkov ali dejanj v življenju gojijo občutek krivde in mislijo, da ne sodijo v Cerkev. »Cerkev ni namenjena samo popolnim, ampak vsem, tudi ranjenim, ljudem, ki ne dosegajo svojih idealov, ki padejo. Takšni pa smo mi vsi,« je dejal Strehovec. V tem jubilejnem letu smo zaznamovali tudi deseto obletnico ustanovitve treh škofij, ki je priložnost za zahvalo Bogu in za ovrednotenje prehojene poti ter za poglobitev vere.

Eno od dogajanj, v katerega pa je bil prav tako vključen vsak slovenski vernik, je bilo romanje milostne podobe kipa Fatimske Marije od maja do oktobra. Z obiskom Marije Romarice je sovpadla vseslovenska slovesnost ob 25. obletnici samostojnosti in posvetitev domovine Marijinemu in Jezusovemu srcu. Romanje Fatimske Matere Božje je bilo za Strehovca »veliko presenečenje«, saj je iz majhne pobude s strani skupine duhovnikov zrasel velik »misijon na ravni župnij in Božjih poti«. Ob tej priložnosti se je iz srca zahvalil organizatorjem romanja za vse napore, katerih sad so bila številna srečanja molitve, globokega srečanja z Bogom.

»Osebno odnos med državo in Cerkvijo ocenjujem kot relativno korektnega in dobrega, imamo pa seveda še številna nerešena vprašanja, od financiranja šolstva, vojaškega ordinariata, financiranja verske dejavnosti, do duhovne oskrbe v bolnicah, zaporih, domovih za starejše občane, nenazadnje tudi ureditev financiranja oziroma obnove kulturne dediščine,« je spomnil. Želi si, da bi skupaj prišli do ugotovitve, do katere so prišli v veliki večini držav na svetu, to pa je, »da Cerkev, vera, ni politično vprašanje, ampak je priložnost, da naredimo čim več dobrega v skupnem medsebojnem sodelovanju«. Veseli ga, da smo v Sloveniji po 25 letih samostojnosti končno dobili novo nunciaturo, ki smo jo blagoslovili januarja letos ob obisku vatikanskega državnega tajnika kardinala Pietra Parolina.

V zvezi s pokopom izvensodno pomorjenih med vojno in po vojni je povedal, da so se kljub temu, da zadeva ni bila »optimalno« urejena – bila so različna mnenja znotraj Cerkve in v javnosti o tem, kje bi morale biti žrtve iz Hude jame pokopane – ampak po drugi strani je prišlo do tega, da smo iz zabojev v tistem rudniku te posmrtne ostane po sedmih letih končno pokopali. »Ob tem smo vzpostavili standarde, kar pomeni, da je treba izkopati vse žrtve, da se vzamejo vzorci za DNK-identifikacijo, da se žrtve individualno pokoplje in da se uredi spominski park Teharje oziroma Huda jama. Želim si tudi, da bi v naši državi evidentirali še ostala množična grobišča, da se v Ljubljani zgradi kostnica oziroma da se naredi tudi zgodovinsko oceno vseh teh dogajanj,« je povzel.

V letu 2016 je država Cerkvi kot največji denacionalizacijski upravičenki dodelila tudi odškodnino. Čeprav ta sredstva »še niso nakazana«, se zdi Strehovcu prav, da se jih takrat, ko bodo, porabi za »karitativno dejavnost, šolstvo, versko dejavnost in za ohranitev kulturne dediščine«. Ob tem je izrazil obžalovanje, da je s tem povezanih ogromno manipulacij in krivic, saj da gre za premoženje »vseh nas katoličanov« in je treba upoštevati načelo pravičnosti.

Vprašali smo ga tudi o tem, na kateri točki je reševanje finančnih težav Nadškofije Maribor, saj je njen ordinariat letos prešel v last Slomškovega sklada, s katerim upravljajo graška, krška in salzburška škofija. Položaj je po Strehovčevih besedah »zelo težak«, »namreč med mariborsko nadškofijo in bankami upnicami je dosežen sporazum, po katerem je treba prodati vse premoženje nadškofije«. Spomnil je na prodajni postopek cerkve v Košakih, ki pa so jo verniki tudi s pomočjo vernikov iz drugih škofij od stečajnega upravitelja odkupili in zdaj ta župnija samostojno deluje. Želi si, da bi podobno rešili položaj izobraževalnega centra na Vrbanski, kjer deluje Zavod Antona Martina Slomška z gimnazijo in drugimi ustanovami. Kot pravi, je optimist, vabi pa vse, da se nadškofije spomnimo tudi v molitvi.

V zvezi z oškodovanci Zvona Ena in Zvona Dve je odgovoril, da na ravni škofovske konference ne more ničesar komentirati in da je za to pristojno vodstvo stečajne uprave. Zaveda se, da so v ti podjetji »verniki na svojo odgovornost dali veliko svojih prihrankov, nekaj let so imeli iz tega naslova visoke dobičke, imeli so tudi možnost te deleže odprodati, je pa dejstvo, da je prišlo do ekonomske krize, v kateri je mariborska nadškofija utrpela največjo škodo«. Strehovec poudarja, da bi bilo treba stvari raziskati in ugotoviti morebitne napake. »Nenazadnje si v Cerkvi želimo, da se takšne zgodbe ne bi več ponavljale in da bi bili tudi katoličani previdnejši pri upravljanju našega premoženja,« je sklenil.

V pogovoru je generalni tajnik škofovske konference spregovoril še o vlogi upokojenih škofov, odzivu kristjanov na napade v družbi, papeževi skrbi za družino, pa tudi o možnosti papeževega obiska v Sloveniji. Slednje je sicer bolj vprašanje za Sveti sedež, je pa res, da je predsednik republike Borut Pahor letos v Vatikanu papežu znova predal vabilo slovenskih škofov za obisk. »Na splošno pa Sveti sedež ne organizira obiskov svetega očeta v posamezni državi, kadar se v njej obetajo volitve. V letu 2017 vemo, da bodo pri nas predsedniške volitve, leta 2018 pa državnozborske, zato to res ne bo optimalen čas.« Je pa po njegovi oceni »dejansko možen« enodnevni obisk, glede na to, da je Slovenija tako blizu Italije, odgovarja Strehovec. Ob takšnem obisku bi nas morda spodbudil k nacionalni spravi, mogoče bi organizirali srečanje za mlade, nenazadnje pa, da damo dodatno spodbudo družinskemu življenju in v tem smislu bi papež lahko prišel takrat, ko v Sloveniji pripravimo srečanje družin, ugotavlja naš sogovornik.