Škofjeloški pasijon na seznamu Unescove nesnovne kulturne dediščine

| 02.12.2016, 14:25

Škofjeloški pasijon je vpisan na Unescov sezname nesnovne kulturne dediščine – to je prvi tovrstni vpis za Slovenijo in prvi evropski pasijon, ki je dobil to priznanje.

Prvo slovensko dramsko besedilo, ki v postnem času ljudi vabi k spreobrnjenju, je ob zadnjih štirih uprizoritvah na ulice tisočletne lepotice Škofje Loke privabilo več kot sto tisoč obiskovalcev. Poseben čar pa mu daje več kot tisoč prostovoljcev, ki pri njem sodelujejo. Največje priznanje gre prav njim, so prepričani tudi Aleksander Igličar, eden od članov delegacije, ki je bila včeraj na razglasitvi v Adis Abebi v Etiopiji, režiser lanske uprizoritve Milan Golob in župan občine Škofja Loka mag. Miha Ješe.

Vodja slovenske delegacije na zasedanju v Adis Abebi je bila Magdalena Tovornik, delegacijo pa so sestavljali še Jože Štukl, Jernej Tavčar in Aleksander Igličar, ki je za naš radio povedal, da je to veliko priznanje za Škofjo Loko, vse prostovoljke in prostovoljce, ki pasijon ustvarjajo in tudi Slovenijo: „To je prvi vpis, ki ga je deležna Slovenija. Za Škofjeloški pasijon pa je to neko zunanje priznanje za tristoletno duhovno in materialno tradicijo, ki zahteva sodelovanje preko tisoč prostovoljcev, pri kandidiranju za Unesco so ti vidiki zelo pomembni. Hkrati je Škofjeloški pasijon prvi med vsemi evropskimi, ki je vpisan na ta seznam.“

V Škofji Loki so bile vsakoletne uprizoritve baročnega pasijona od začetka 18. stoletja do leta 1768. V letih 1999, 2000, 2009 in 2015 so škofjeloške ulice in trgi znova postali prizorišče pasijonske procesije, ki velja za največjo gledališko predstavo na prostem v Sloveniji. Zadnje štiri uprizoritve si je ogledalo skupno več kot 100.000 obiskovalcev. Režiser lanske uprizoritve Milan Golob je povedal da je to veliko priznanje in hkrati obveza: „To je obveza za prihodnje pasijone, naslednji bo leta 2021 in potem 2027. Do tam je horizont škofjeloških pasijonov določen. Priznanje je samo popotnica, je poziv, da se te energije začnejo ponovno pripravljati za leto 2021.“

Škofjeloški pasijon, ki ga je kapucinski redovnik Romuald Marušič (1676-1748) napisal v starološkem narečju med letoma 1715 in 1727, je bil vzpostavljen iz verskih ozirov, da so se ljudje bolj živo spominjali Kristusove smrti na križu in njegovega vstajenja, poudarja kapucin p. dr. Metod Benedik, ki je bil doslej v strokovnih odborih za pripravo Škofjeloškega pasijona. Hkrati je to velik kulturni mejnik: „Zgodovina slovenske drame sega do pasijona, to so prvi res otipljivi znaki oziroma elementi slovenske drame.“

Škofjeloški župan mag. Miha Ješe pa se je zahvalil vsem prostovoljcem: „Ob tej priložnosti pa se kot župan v prvi vrsti želim zahvaliti vsem tisočim prostovoljcem, ki vedno znova poskrbijo za čudovite in lahko rečemo tudi čarobne uprizoritve tega najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku. Vsakemu posamezniku posebej, ki sestavi košček mozaika za celotno podobo, ki bo prihodnjič ponovno zaživela leta 2021.“