avdienca
Papež pri avdiencah odslej o krščanskem upanju
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Optimizem razočara, upanje nikoli, je papež Frančišek dejal pri splošni avdienci, pri kateri je začel niz novih katehez o krščanskem upanju. Tega še posebej potrebujemo v času, v katerem se včasih zdimo izgubljeni pred zlom in nasiljem, ki nas obkrožata, ali izgubljeni pred bolečino številnih naših bratov. Vendar pa Bog s svojo ljubeznijo hodi z nami, ne pusti nas samih, je poudaril papež.
Razmišljanje o upanju je še posebej pomembno v adventu, ki je čas pričakovanja, priprave na to, da znova sprejmemo tolažilno skrivnost Učlovečenja in božične luči. Sveti oče je z besedami preroka Izaije, ki govori o tem, da bo Bog rešil svoje ljudstvo, pojasnil, kaj pomeni upati. »Življenje je pogosto puščava, težko je v življenju hoditi po puščavi, vendar če zaupamo Bogu, ta pot lahko postane lepa in široka kot avtocesta. Dovolj je le, da nikoli ne izgubimo upanja, da verujemo, vedno, ne glede na vse.«
Ko smo v temi, v težavah, nam ni do smeha. »Prva stvar, ki se zgodi ljudem, ki se oddaljijo od Boga, je to, da so brez nasmeha. Morda so lahko sposobni bučnega smeha, enega za drugim, nimajo pa nasmeha. Nasmeh da samo upanje. Ste razumeli? To je nasmeh upanja, da smo našli Boga.«
Ko se znajdemo pred nekim otrokom, se nam od znotraj nariše nasmeh na obrazu. »Otrok je upanje. Tako moramo na življenjski poti videti upanje, da bomo našli Boga, ki je za nas postal Otrok, ki nam bo dal nasmeh na obraz in dal vse.«
Papež je nato opozoril, kako je današnji svet v krizi vere. Izjavljamo se sicer za kristjane, a naše življenje je daleč od Boga. Spregovoril je o tem, kako je upanje vrlina malih. Veliki, samozadovoljni ne poznajo upanja, ne vejo, kaj to sploh je. Frančišek poudarja, da se je treba vrniti k Bogu, ki nas čaka. V tem adventnem času se moramo pripraviti na srečanje z Detetom, ki nam bo spet vrnilo nasmeh na obraz, puščavo našega življenja pa spremenilo v cvetoč vrt, je še dejal papež.
