Etiopijo je lani spoznala tudi Klementina
Mateja Feltrin Novljan
V teh dneh spremljamo misijonsko pot Izidorja Ščeka in Jureta Seška, ki sta v Etiopiji. V tej revni afriški državi so lani mesec dni kot prostovoljke delovale tudi Andrea, Ema, Sergeja, Janja in Klementina, ki smo jo gostili v Petkovem večeru. Dekleta so svoj čas preživljala z otroki v salezijanskem centru v Gambeli. V centru so poučevale angleščino, vodile oratorij ter aktivnosti in delavnice za otroke, ki so ostali brez staršev.
„Ko sem se vrnila domov v Slovenijo, so me zelo zmotili veliki oglasni panoji. Na dunajskem letališču sem kar naenkrat lahko pila vodo iz pipe, bilo je zelo čisto in to preobilje, v katerem smo v Evropi, me je na nek način pretreslo. V Afriki smo pile vodo iz steklenice, ker bi bila tista, ki jo pijejo Afričani, za nas nevarna, saj je nismo vajeni. To dejstvo, da doma prideš v kuhinjo, natočiš kozarec vode in ga spiješ na dušek, je velika dobrina, ki se je na nek način ne zavedamo. Potem, ko sem se vrnila iz Etiopije, se je v meni porodila velika hvaležnost za prostor, v katerem sem se rodila. Rojena sem na stari celini, ki je zibelka znanja, izobrazbe, imela sem možnost, da sem doštudirala, lahko ustvarjam glasbo, učim. Vse to, kar imamo mi v vsakdanjem življenju, otroci v Afriki nimajo. Na nek način so veliko bolj srečni kot mi, saj se ne zavedajo, česa vsega nimajo, po drugi strani pa to v meni prebuja neko zavest, da sem tudi jaz v Sloveniji, v tej mali deželici, soodgovorna za etiopske otroke,“ pravi Klementina Tominšek in to misel podkrepi tudi s primerom: „Malo ljudi ve, da je Etiopija druga največja izvoznica vrtnic, takoj za Kenijo. Nizozemsko podjetje je tam zgradilo veliko rastlinjakov, želeli so si množično izvažati vrtnice, ampak niso uspevale tako, kot so si zamislili. Danes vidimo hektare teh zapuščenih rastlinjakov, zemlja je na zastrupljena, ker so uporabljali pesticide, ljudje so zboleli in to je način, kako Evropa in tudi Amerika izkoriščata Afriko. Zato, da so si potem umili roke, so zgradili bolnico, ampak vseeno je to plastični primer, kjer bi lahko z manjšim projektom, poskusom ugotovili ali bo stvar uspela ali ne.“
