Slavica Šikovec o pitju vina: Pri zmernih pivcih vina je manj srčnih infarktov
Slovenija
Na Martinovo soboto smo v oddaji "Naš gost" gostili upokojeno zaslužno profesorico dr. Slavico Šikovec. Poleg tega, da se lahko edina v Sloveniji pohvali z nazivom velika dama z zlatim viteškim križem Evropskega vinskega viteškega reda, je tudi priznana enologinja, dolgoletna predavateljica na Biotehniški fakulteti in avtorica več knjig o vinu. S svojim zgledom in besedami, kjer je to le mogoče, vzgaja h kulturi pitja vina, ki temelji na zmernosti.
„Med kmetijskimi panogami me je najbolj zanimalo vinogradništvo. To se mi je zdela najbolj plemenita panoga v sklopu kmetijstva,“ je uvodoma dejala Šikovčeva, ki je sicer želela postati odvetnica. V nadaljevanju je poudarila, da ji je ljubezen do vinogradništva s svojim marljivim delom zapustila mama. Oče je bil mlinar, z vinogradom pa je delala mama, tako da se je od nje zelo veliko naučila, tudi to, da je nekega dne zavrnila vso pošiljko mladih trt za nadaljnjo vzgojo. „Ko sem gledala mamo, ko je drugič sadila vinsko trto,je vsako cepljenko upognila, in če je počilo, jo je vrgla stran. Prav tako je, potem ko je s palcem upognila cepljeno mesto, kjer je bil zalit kalus in je ta odpadel, to vrgla stran,“ se spominja nauka svoje mame.
Opisala je šolanje na biotehniški fakulteti in spregovorila o svojih profesorskih časih, tudi o tem, da je predavanja začenjala zelo zgodaj v ponedeljek, a je kljub temu imela polne učilnice. Od študentov je zahtevala znanje, saj ni želela, da bi njihovi starši, ki šole niso opravljali, imeli več znanja o vinu kot njihovi otroci, ki so jim plačevali študij. Bila je priča velikemu razvoju na tem področju. Začeli so brez kemičnih pripravkov, danes je teh vse več. „S tem ko smo trto dvignili od tal, smo obenem grozdje osiromašili s kvasovkami, ki smo jih prej, ko je bila trta pri tleh, imeli dovolj,“ se spominja Šikovčeva.
V nadaljevanju je opozorila, da je potrebno z vzgojo o pitju vina začeti že v šoli in privzgojiti pravilen odnos do alkohola. „Naj si ljudje nikar ne mislijo, da je pivo zato, ker je manj alkoholno, tudi maj nevarno. Jaz prej soglašam s tem, da lahko kozarec vina med jedjo popije tudi šofer, ker se mu s tem olajša prebava, nadgradi anorganske snovi, ki jih je izgubil s potenjem med vožnjo. Da je to plus. Nikakor pa ne piva. Zaradi tega, ker pivo upočasni, ne alkohol,“ je dejala.
Poudarila je, da je bilo vino v Prlekiji tisto, da so lahko mali vinarji „dali cesarju kar je cesarjevega“. „Pri zmernih pivcih vina je od 30 do 40 odtokov manj srčnih infarktov,“ je dejala.
„Po 50. letu bi svetovala abstinentom, da je skrajni čas, da začnejo med glavnim obrokom s pitjem kozarca kakovostno higiensko pridelanega vina. To je dejansko dodana vrednost, prispeva k boljšemu počutju, k boljšemu zdravju in kakovostnejši starosti. Demenca se zamakne ali pa se sploh ne pojavi. Ugotovili so, da je higiensko pridelano vino proti Alzheimerju in še čem. Skratka, dobro je za vse. Je dejansko dodana vrednost za kakovost življenja,“ je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala dr. Slavica Šikovec.
V pogovoru za tednik Družina pa je pred leti še dejala: „Žal je pri nas vino izpostavljeno kot glavno zlo, odgovorno za alkoholizem, čeprav imam podatke, da je med alkoholiki v zahodni Evropi vinopivcev le tri odstotke. Pravilno predstavo o vinu podprto z vsemi dobrimi in slabimi platmi si mora človek sam izoblikovati, ne samo z obtožbo zasvojencev in splošno obsodbo alkohola. Ko sem bila na podiplomskem študiju v Perugii, je bil direktor inštituta v bolnišnici. K njemu sem prišla v času, ko so začeli deliti večerjo. »Kakšno vino, belo ali rdeče?« ga je vprašala strežnica. Gledala sem in se čudila. Pri sebi pa sem si mislila, da ta človek umira, saj mu že v bolnišnici dajejo vino. Predstojnik klinike pa je na moje čudenje, da v bolnišnici dobijo ob obroku vino, odgovoril: »Kaj se čudite? Naš človek je navajen, da redno pije vino. Ko pride v bolnišnico, je že zaradi tega, ker je bolan, psihično prizadet. Naj mu vzamemo še vino? S tem ko dobi vino, zjutraj potrebuje eno tableto manj za poživitev in zvečer eno manj za pomiritev."
