Domača lekarna: Ni ga čez česen

Slovenija | 15.12.2016, 08:00

Česen slavi po toliko zdravilnih delovanjih, da bi ga lahko upravičeno poimenovali kar domača lekarna. Deluje antibiotično, antiseptično, antioksidativno in antimikotično. Ugotovili so, da je učinkovit celo pri bakterijah, ki so razvile odpornost na antibiotike. Česen poživlja celotno telesno presnovo, razstruplja in ohranja odpornost organizma.

Znan je po svojem protivnetnem delovanju. Ker uničuje viruse in bakterije, je dober zaveznik v času prehladov saj nas ščiti pred njimi. Če pa se nas že loti ta nadloga, česen mehča in pomaga izločati sluz iz dihal, ter razkužuje dihala. Mnogi ga poznajo kot zelo dobrodejnega za ožilje. Zniževal naj bi krvi pritisk in holesterol, ter preprečeval degenerativne spremembe na ožilju. Česen pri redčenju krvi deluje podobno kot zdravilo aspirin.

Česen dobro vpliva tudi na naša prebavila. Spodbuja delovanje želodca, črevesja in žolča. Pomaga naši črevesni flori pred prekomernim razmnoževanjem neželenih bakterij, črevo pa ob enem tudi razkužuje in ga varuje pred prekomernim razrastom glivic. Nenazadnje naj bi česen zniževal raven sladkorja v krvi.

Nekatere študije so celo pokazale, da blagodejno deluje tudi pri zaviranju tumuroznih celic, predvsem pri raku na jetrih, želodcu, črevesju, v ustni votlini in žrelu in na dojki.

Če govorimo o delovanju česna, moramo poudariti, da je najboljši v preventivne namene. Ko je naše zdravje že popolnoma sesuto tudi česen ne bo naredil velikega čudeža. Nekaj vprašanj o zdravilnih učinkovinah smo zastavili nutricistki in bioterapavetki Karli Klander.

V kašni obliki je najbolje uživati česen, surov? Je enako učinkovit, če ga npr. hranimo v olivnem olju?

Glavna zdravilna učinkovina v česnu je tako imenovani alicin. Le-ta se pretvori iz žveplove spojine aliin ob tem, ko v česen zarežemo. Alicin daje česnu tudi njegovo značilno aromo. V kolikor bi ostal strok česna nedotaknjen, aliin ostane pasivna snov in česen nima vonja. Takoj ko vanj zarežemo ali ga stremo, aliin pride v stik z zrakom in začne se spreminjati v zdravilni alicin.

To je pomembno vedeti zato, da vemo, da je potrebno narezan ali strt česen najprej nekaj minut pustiti na zraku, da se razvije njegova zdravilna učinkovina, potem pa ga šele uporabimo za kuhanje. Če računamo na zdravilno delovanje česna, je pomembno poudariti, da imamo od njega največ, če ga zaužijemo v surovi obliki.

Ugotovljeno je bilo, da je zreli česen bolj zdravilen od mladega, saj vsebuje večjo koncentracijo zdravilnih učinkovin.

Zelo pomembno je poudariti tudi to, da je treba kupovati domač, naš česen in ne tistega, ki je uvožen s Kitajske. Kitajska namreč prednjači pri pridelavi česna, po ocenah pokrivajo kar približno 80% svetovne proizvodnje. Za kitajski česen je znano, da je lahko podvržen radioaktivnemu obsevanju, ali pa je v najboljšem primeru vsaj močno kemično obdelan. Če govorimo o dobrodejnih lastnostih česna, potem nimamo v mislih tega.

Kar se tiče shranjevanja v olivnem olju, gre tu za dobro izbiro. Paziti moramo edino to, da ga nasekljamo in najprej nekaj minut pustimo na zraku, da se razvije t.i. alicin, potem pa ga šele »vložimo« v olivno olje. Takšen se v hladilniku precej dolgo obdrži in je vedno pri roki.

Je morda lahko česen v določenih primerih, recimo prevelikih količinah, tudi škodljiv?

Česen je varen in neškodljiv. Seveda se vedno priporoča zmernost. Previdenost pa ni odveč pri tistih, ki imajo zelo nizek krvni pritisk in pri tistih, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi. Česen bi znal biti pri nekaterih »naporen« tudi za želodec, še posebej, če uživamo surovega.

Otrokom morda česen ne prija najbolj. Kakšne jedi priporočate, da bi ga vendarle uživali?

Zaradi značilnega ostrega okusa česen pri otrocih, tako kot druge česnovke, ni najbolj priljubljen. Seveda obstajajo tudi izjeme. Pri otrocih moramo vonj, okus in aromo česna nekako omiliti. Svežega tako in tako verjetno ne bodo uživali, pri kuhanju pa bi svetovala, da se ga doda jedi proti koncu kuhanja. Česen bo bolj blag, njegov okus pa se bo spremenil v sladkega in bo veliko bolj prijeten. Ob enem bo še vedno obdržal vsaj nekaj svojih zdravilnih lastnosti.

Drugače pa se tudi pri otrocih česen dobro obnese, predvsem kot preventiva proti prehladom. V pomoč pa je tudi pri glistah, vnetju ušes, itd.

Prihaja zimski čas. Katera hrana najbolj pomaga pri dviganju odpornosti?

Naša prva obrambna linija je izbira zdravega načina življenja. Če bomo uspeli slediti splošnim smernicam za zdravo življenje, je to najboljši korak do tega, da bo naš imunski sistem ostal močan in zdrav. Vsak del našega telesa, vključno z našim imunskim sistemom, deluje bolje, če ga obvarujemo pred škodljivimi vplivi okolja in ga okrepimo z zdravimo navadami.

Kaj slabi naš imunski sistem in pri čem je potrebno biti previden:

• Prekomerno uživanje sladkorja, žit, predelane hrane in slabih maščob,

• pomanjkanje vitamina D,

• pomanjkanje spanja,

• pomanjkanje fizične aktivnosti,

• stres.

Strokovnjaki priporočajo, da ko začutimo, da se nas loteva prehlad, nemudoma iz svoje prehrane umaknemo sladkor in vso predelano hrano, saj takšna hrana lahko šibi naš imunski sistem. Seveda pa to tudi zdravemu posamezniku čisto nič ne koristi! Poskrbeti moramo tudi, da popijemo dovolj vode. Voda je namreč zelo pomembna za pravilno delovanje našega organizma, pomagala pa bo tudi h hitrejšemu razstrupljanju.

Za čim bolj učinkovito prehransko podporo v svoj jedilnik vključimo:

• Čim več ekološko pridelane zelenjave in sadja. Vsak dan bodimo posebej pozorni, da zaužijemo tudi čim več sveže zelenolistne zelenjave v obliki sokov, smoothiejev, solat, ipd.

• Fermentirano hrano (npr. kislo zelje in repa, kefir, ipd.), ki bo ojačala našo črevesno floro.

• Probiotike. Zdrava črevesna flora je za dober imunski sistem ključna. Za tiste, ki tu potrebujejo malce več pomoči, so bolni in oslabljeni, oziroma pojejo preveč predelane hrane in veliko živalskih beljakovin, je podpora probiotikov zelo priporočljiva.

• Vitamin C. Vitamin C je zelo močan antioksidant zato pojejmo čim več živil bogatih s tem vitaminom (kivi, papaja, pomaranče in limone, jagode, paprika, zelenolistna zelenjava, brokoli, cvetača, brstični ohrovt)

• Česen (surovi)

• Kurkumo, origano, cimet in ingver

• Kokosovo maščobo

• Propolis

• D vitamin

• Cink. Ugotovili so, da cinkovi dodatki, v kolikor jih začnemo uživati že prvi dan, ko se pojavijo simptomi prehlada, lahko pomagajo skrajšati prehlad za 24 ur. Pomembno pa je poudariti, da zaradi stranskih učinkov s cinkom ne gre pretiravati in ga uporabimo res v akutnih situacijah (ne preventivno) in še to največ 50 mg na dan.

Ne nazadnje velja še enkrat poudariti, da si moramo ko smo zdravi kot tudi v času bolezni privoščiti tudi čim več spanja in počitka. Ravno tako pa nam bo dobro del svež zrak in v določenih primerih lahka telesna vadba (npr. raztezne vaje).