Damjana Pečnik
Naš narod nima vzroka za zamorjenost
Damjana Pečnik, umetnostna zgodovinarka, konservatorka, trenutno državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, je bila gostja v sobotni popoldanski oddaji Naš gost. Pogovor je nastal v prostorih gradu Strmol, ki stoji na skrajnem severnem robu ljubljanske ravnine, ob vznožju Dvorjanskega hriba pri Cerkljah na Gorenjskem.
Obdaja ga slikovita kulturna krajina, ki lepo zaobjame pogled na grad. Vzrok za radijsko srečanje v grajskih prostorih je odlično opravljeno delo naše gostje s sodelavci pri zahtevni obnovi gradu.
Grad Strmol ima dolgo in razvejano zgodovino
Zadnja lastnika gradu, zakonca Rado in Ksenija Hribar, sta zaradi domnevne kolaboracije leta 1944 padla pod streli partizanov. Za to dejanje se je lansko leto v imenu države opravičil predsednik Borut Pahor, kar je bilo veliko simbolno spravno dejanje. Ob tej priložnosti je nečak Rada Hribarja, Peter Hribar, dejal, da je njihova družina storilcem že dolgo tega odpustila, a pozabila ne bo nikoli.
Damjana Pečnik: "Zakonca Hribar sta se v zgodovino gotovo zapisala zaradi tragičnega dogodka, toda, kar sama pri občasnih vodenjih po gradu posebej rada poudarim, sta se v zgodovino zapisala predvsem zaradi tega, ker sta slovenskemu narodu zapustila neprecenljivo kulturno dediščino, in ker sta v takratno družbo vnesla spremembe in novosti, po sledi katerih še danes hodimo. V današnjih časih pozabljamo, kako pomembno je biti družbeno odgovoren. Zakonca Hribar sta zame tisti najbolj svetel primer, kako tisto kar imamo, delimo z drugimi, da ne ustvarjenih presežkov nimamo samo zase, ampak jih znamo deliti tudi z drugimi, torej v dobro vseh. Nakup gradu Strmol je dokaz, kako visoko zavest o tem je imel Rado Hribar. Lahko bi vložil denar v karkoli posvetnega, ampak ne, on se je odločil za nakup zapuščenega gradu, vanj vložil vso svojo energijo in denar. Grad je imel v njegovem času vsebino, na grad so prihajali zelo pomembni ljudje, ne samo poslovneži, ampak tudi številni umetniki, od glasbenikov, slikarjev in drugih. S tem, ko so v njegovi družini podpirali kulturo, za katero vemo, da je pogosto nekje v ozadju, so dali gradu tisto pravo dodano vrednost in ohranili delček narodne identitete. Grad Strmol je posebna zgodba tudi po prepoznavnosti med ljudmi. Med ključnimi dejavniki za to je gotovo tudi literarni prispevek, mojstrsko delo Draga Jančarja, roman To noč sem jo videl. Prenova gradu se je tako odvijala na več nivojih, vsa teža medvojnih dogodkov je dobila epilog in, na simboličen način, osvobojeni grad se zdaj lahko odpre novim priložnostim in zgodbam."
Ima pri nas kulturni turizem priložnost?
"V glavah Slovencev se je kar usidrala misel, da so gradovi simbol nečesa slabega in hlapčevskega. Moje izkušnje z lastniki gradov so večinoma zelo pozitivne, številni so bili odgovorni, pošteno so plačevali za delo ljudem, se vključevali v lokalno okolje, skrbeli za šolanje nadarjenih otrok in podobno. Seveda so vedno tudi izjeme. Vesela sem, da se v zadnjih letih več govori o gradovih in o njihovih obnovah. V zadnjih letih smo s pomočjo evropskih sredstev v Sloveniji obnovili osem grajskih poslopij, v celoti ali delno, s čimer se lahko pohvalimo. Imamo seveda tudi primere, kjer objektom grozi porušenje in da bodo izgubljeni. V zadnjem času govorimo veliko tudi o kulturnem turizmu. Toda brez urejene kulturne dediščine in brez pogojev za ustvarjanje kulturnih delavcev, tega ni. Vsak grad, ki smo ga obnovili, je bila zgodba zase. Ekipa, ki dela na gradovih ali sploh na kulturnih objektih, mora najprej skozi izobraževanje, skozi seznanjanje, s kakšnim objektom sploh imajo opravke, da se ne povzroči več škode kot koristi. Delavci v teku prenove dobivajo številne nove izkušnje in izzive, delo je treba dojemati kot poslanstvo, kot način življenja, treba je biti pripravljen na vedno nove informacije in dognanja. Na vsakem objektu konservatorji pustimo košček sebe. Na nek način objekt, katerega del obnove smo bili, nikoli povsem ne izpustimo iz rok."
Pogovor z Damjano Pečnik je aktualen tudi zaradi razstave o Radu in Kseniji Hribar, o kateri smo na našem radiu že poročali, o predstavnikih dveh meščanskih rodov, ki so zmogli tako gospodarski kot kulturni vzpon, ki so bili tako pridobitni kot radodarni.
