Ohraniti vero in upanje kljub brezdomstvu

Cerkev na Slovenskem | 16.11.2016, 15:24 Marta Jerebič

Svetoletnega romanja brezdomcev v Vatikanu so se udeležili tudi Bojan, Danilo, Samo, Milan, Miljenko in Marko iz Slovenije. Spremljali so jih Simona, Katja in Peter iz Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote ob podpori Slovenske karitas.

Simona Stegne iz Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, ki jih je spremljala, je v pogovoru za naš radio povedala, da je treba ohraniti vero in upanje kljub brezdomstvu. Za misel za svoje nadaljnje delovanje pa si je vzela: »Če iščemo božjo voljo in jo izpolnjujemo, lahko naredimo nekaj dobrega.« V studiu se ji je pridružil tudi Milan Hrovat iz zavetišča za brezdomce, ki je dejal, da ga je najbolj prevzelo to, da je videl, kako se papež zavzema za reveže.

Zgoraj našteti fantje so že več let vključeni v programe Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. Nekateri čez teden živijo na Mirenskem Gradu pri Novi Gorici, kjer skupaj s člani društva zidajo, obdelujejo zemljo in kuhajo, ostali pa pridno pomagajo v Dnevnem centru v Ljubljani. Skupaj pomagajo graditi dom, zato jih tudi ne kličejo več brezdomci, ampak »naši fantje«, je zapisala Janja Završnik iz Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote.

Jubilej za brezdomce je organiziralo združenje Fratello. V Vatikan je prispelo okrog 4000 brezdomcev iz 23 evropskih držav. Različni dogodki so potekali od petka do nedelje. V petek so prisluhnili katehezi papeža Frančiška. Papež jih je spodbudil, naj kljub trpljenju ne nehajo sanjati o boljšem življenju in naj vedno ohranijo dostojanstvo. Navzoče je prosil odpuščanja za vsakokrat, ko kristjani obrnejo pogled stran od reveža in revščine. Na koncu je številne tudi osebno pozdravil, Danilo in Katja sta se s papežem celo uspela rokovati. V soboto so dan izkoristili za ogled večnega mesta, zvečer pa so se udeležili procesije z lučkami. V nedeljo je papež Frančišek v baziliki svetega Petra daroval sveto mašo za brezdomce in ljudi v negotovem položaju. Kristjane je povabil k odprtosti za bližnjega, še posebej za tistega, ki je izključen in pozabljen.

Po končani sveti maši in kosilu so se romarji veseli odpravili nazaj proti domu. Doma so jih pričakali njihovi prijatelji, ki so bili z njimi v mislih in molitvi. Ta lepa izkušnja jih je vse skupaj še bolj povezala.