Koga motijo križi na vrhovih avstrijskih gora?
Cerkev po svetu | Marta Jerebič
Na vrhovih avstrijskih gora je bilo v zadnjem času poškodovanih več križev, poroča spletni portal Domovina.je. Nazadnje je bil poškodovan križ na gori Schafreuter. Na njem so vidni udarci sekire. Policija še ni uspela najti storilca, meni pa, da gre za isto osebo, ki je svojo vojno proti križem začela na gori Dudl-Alm na Bavarskem v začetku avgusta. Od takrat so bili ti versko-kulturni simboli napadeni še na gorah Laerchkogel in Prinzkopf.
Avstrijci sicer zelo cenijo in spoštujejo svojo krščansko kulturno identiteto. 76-im odstotkom Avstrijcev se zdi pomembno, da krščanske vrednote prenašajo na naslednje rodove in da bi se o njih morali učiti v šoli. Naši severni sosedi prav tako vztrajajo pri križih in drugih verskih simbolih v javnih šolah.
Kar 69 odstotkov jih je proti, da bi križe umaknili iz šolskih učilnic. Inštitut IMAS, ki je opravil raziskavo, je ugotovil, da tudi ljudje, ki niso predani katoličani menijo, da je Avstrija katoliška država in da mora taka tudi ostati.
Portal Domovina dodaja, da tako za Avstrijce, Italijane kot Hrvate križi in druga krščanska znamenja niso zgolj verski simbol, ampak del narodove kulturne identitete, njihovo prisotnost podpirajo tudi neverni državljani.
To se je na primer pokazalo v Italiji, ko je mama dveh učencev na Evropsko sodišče za človekove pravice vložila tožbo, češ da križi v italijanskih šolah kršijo pravice nekatoliških otrok. Takrat se je na stran križev v šolah postavila celotna italijanska politika in 80 % prebivalstva v anketah. Po pritožbi Italije je sodišče na koncu odločilo, da država s tem ne krši človekovih pravic.
