Peter Gregorčič in Rok Čakš | (foto: ARO)
Dr. Gregorčič in Čakš tudi o obvodnem financiranju strank
Spoznanje več | Alen Salihović
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili političnega komentatorja, profesorja dr. Petra Gregorčiča in urednika portala Zanima.me Roka Čakša. Ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini sta spregovorila o narodnem ponosu in zgodovinskem spominu, pa tudi o novem soboškem škofu dr. Janezu Kozincu, vlogi Cerkve v javnem prostoru ter drugih aktualnih političnih razmerah kot sta kongresa NSi in Gibanja Svoboda.
»Slovenci smo včasih premalo ponosni na svojo zgodovino«
Dr. Gregorčič je poudaril, da praznik Primorske potrjuje trdoživost slovenskega naroda: živimo med velikimi narodi, a smo »čez desetletja in stoletja« ohranili jezik, kulturo in zavest. »Fašizem, nacizem in nazadnje komunizem so teptali našo državo, pa smo preživeli. Vsak Slovenec bi moral biti na to ponosen,« pravi Gregorčič, ki je Primorcem ob prazniku zaželel »pogum za velike stvari«.
Hkrati je opozoril, da bi morali v javnosti več poudarka nameniti temu, kar nas druži: »Naša zgodovina, pogum in moč nas lahko povežejo in na tem moramo graditi.«
Vloga Cerkve: »Luč in sol tega sveta« – tudi v javnosti
Po Gregorčičevem mnenju so cerkveni voditelji ključen, a podcenjen moralni glas: »Človek je telesno, čustveno in duhovno bitje – te dimenzije ni mogoče ločiti.« Zato si želi, da bi škofje in duhovniki pogosteje nastopali v javnosti, ne le ob ozko cerkvenih temah: »Naj se ne bojijo kritik in zasmehovanja – njihova naloga je prinašati luč in sol v svet.«
Kot lep zgled je Čakš izpostavi novega murskosoboškega škofa dr. Janeza Kozinca, ki po vtisu številnih »izžareva čisto, iskreno povezanost z Bogom« in s svojim pristopom pri ljudeh vzbuja zaupanje.
Kultura dialoga namesto polarizacije
V razmisleku o javnem diskurzu sogovornika opozarjata na nevarnost razpihovanja skrajnosti in osebnih diskreditacij. Čakš je ob tem poudaril nujnost »kulturnega, spoštljivega, argumentiranega dialoga«, Gregorčič pa dodal, da ne smemo vsak tragičen dogodek zreducirati na politični boj: »Sicer postanemo statisti, ki poglabljamo polarizacijo in izgubljamo energijo za skupno dobro.«
Politika po kongresih: mehki »reset« NSi, PR-dominanca Svobode
Ob nedavnih in napovedanih kongresih strank je Gregorčič čestital novemu predsedniku NSi Jerneju Vrtovcu in izrazil željo, da stranka »vnaša povezovalnost«. Opozarja pa na pritiske in afere, ki lahko resno ogrozijo njen parlamentarni položaj, še posebej, če bi se pojavljala sorodna konkurenca na krščanskodemokratskem polu.
Čakš v menjavi vodstva NSi vidi »mehki reset«: fokus na programskih prednostih (gospodarstvo, davki) in manj notranjih sporov. Hkrati ocenjuje, da Gibanje Svoboda strateško ohranja SDS kot glavnega nasprotnika, ob tem pa slabí potencialne partnerje desne sredine.
Pri Svobodi Gregorčič izpostavlja močno komunikacijsko (PR) strategijo, ki je v septembru preglasila druge teme, Čakš pa dodaja, da se ključni spopad odvija na relaciji Svoboda–NSi, ob spremljajočih pritiskih na Demokrate Anžeta Logarja in druge sredinske projekte.
Komisije, afere in posledice
Sogovornika sta se dotaknila tudi parlamentarnih preiskav in odtekanja informacij v javnost. Gregorčič ocenjuje, da je »sramotno«, če podatki iz komisij pridejo v medije pred parlamentranimi poročili, in poziva k odgovornosti. Pri aferah, kot je obvodno financiranje političnih strank, je poudaril, da izpostavljeni zneski niso nujno visoki za delovanje inštitutov, zato bo pomembno, ali bodo predstavljeni še jasnejši dokazi – če sploh obstajajo.
Razpršen sredinski prostor in vprašanje zavezništev
V prihodnjem letu, pred volitvami, sogovornika pričakujeta iskanje sinergij in hkratno drobljenje na sredini. Gregorčič opozarja, da manjše tradicionalne stranke (NSi, SD) pogosto nastopajo preveč defenzivno: »Pogrešam ambicijo, da bi šle na volitve s svojim mandatarjem. Dokler tega ne storijo, se same obsojajo na vlogo satelitov.«
Čakš medtem napoveduje umiritev odnosov med NSi in SDS ter vsaj neformalni »pakt nenapadanja«, saj za desno sredino ni produktivno, da energijo troši na medsebojna obračunavanja.
