Papež v apostolskem pismu: V središču krščanstva ni postava, ampak ljubezen

Slovenija | 21.11.2016, 13:38 Marjana Debevec

V Vatikanu so danes predstavili papeževo pismo ob sklepu Leta usmiljenja z naslovom: Misericordia et misera – Usmiljenje in usmiljenja potrebna. Gre za besedi, ki ju sv. Avguštin uporabi za opis srečanja med Jezusom in prešuštnico. Papež v pismu med drugim zapiše, da se ne moremo ustaviti le pri črki zakona, saj s tem onemogočamo delovanje vere in Božjega usmiljenja. Znova poudari središčno mesto spovedi v življenju kristjani in se zavzame za pobudo 24 ur za Gospoda. Med konkretnimi odločitvami pa naj omenimo ohranitev misijonarjev usmiljenja, možnost odveze od greha zaradi splava vsem duhovnikom ter ustanovitev svetovnega dneva ubogih.

Papež Frančišek je za ikono pravkar končanega svetega leta izbral srečanje med Jezusom in prešuštnico: »Ne srečata se greh in abstraktna sodba, ampak grešnica in Odrešenik; potrebna usmiljenja in usmiljenje, kot je dejal sv. Avguštin«, je zapisal Frančišek.

Jezus namreč Mojzesovi postavi vrne bistvo: Božjo ljubezen, ki zna brati srca ljudi, da bi razumela njihove najgloblje želje. Jezus je v očeh prešuštnice prebral, da si želi, da bi jo razumeli, ji odpustili in jo osvobodili. »Ko smo enkrat odeti v usmiljenje, čeprav ostajamo v slabotnosti zaradi greha, to slabotnost premaguje ljubezen, ki omogoča videti onstran in živeti drugače«, je zapisal sveti oče.

Po njegovih besedah ni zakona ali zapovedi, ki bo Bogu preprečevala objeti sina, ki se vrne k njemu in prizna, da je pogrešil, odločen, da začne znova. »Nihče od nas ne more postavljati pogoje usmiljenju, saj je le-to vedno zastonjsko dejanje Nebeškega Očeta; brezpogojna in nezaslužena ljubezen«, je zatrdil in dodal: »V kulturi, ki jo pogosto nadvlada tehnika, v kateri se množijo različne oblike žalosti, osamljenosti in obupa, potrebujemo pričevalce upanja in pravega veselja, da bi pregnali utopije, ki obljubljajo lahko srečo z umetnim rajem«, je zatrdil papež.

V pismu zatem obširneje spregovori o zakramentu svete spovedi, ki mora najti središčno mesto v življenju kristjana. »To je namreč trenutek, ko začutimo objem Očeta, ki nam prihaja naproti, da bi nam vrnil milost znova postati njegovi otroci«, je zapisal. Spovednikom pa je zaželel, da bi bili sprejemajoče priče očetovske nežnosti ter jasni v izražanju moralnih načel. Znova je močno podprl tudi pobudo 24 ur za Gospoda, ki vernikom na široko odpre vrata spovednic ter zapisal, da bodo tudi po sklepu svetega leta usmiljenja med ljudmi ostali misijonarji usmiljenja. V tem letu je namreč prav preko njih Cerkev prejela veliko milosti.

Vsi duhovniki bodo lahko tudi še naprej dali odvezo za greh splava. Papež v pismu močno poudari, da je splav težek greh, ker konča življenje nedolžnega. Obenem pa zatrdi, da ne obstaja noben greh, ki ga Božje usmiljenje ne bi moglo doseči in uničiti, ko najde skesano srce, ki prosi za spravo z Očetom.

Papež posebno misel nameni družinam in jih povabi, naj na vse človeške težave pogledajo s pogledom Božje ljubezni, ki se ne utrudi sprejemati in spremljati. Duhovnike pa vabi k pozornemu duhovnemu razločevanju, da bi vsak, ne glede na to, v kakšni situaciji se je znašel, lahko čutil, da ga Bog sprejema ter da je aktiven del življenja skupnosti.

Seveda pa papež ni mogel mimo ubogih, ki so imeli v svetem letu usmiljenja posebno mesto. Zato je ustanovil svetovni dan ubogih, ki ga bomo obhajali na 33. nedeljo med letom. »Poklicani smo, da po nas raste kultura usmiljenja, ki temelji na odkritju srečanja z drugimi, kultura, v kateri nihče ne gleda na drugega z brezbrižnostjo niti se ne ozira naokrog, ko vidi trpljenje bratov«, je zapisal sveti oče. Dokler bodo namreč ubogi med nami, ne more biti ne pravičnosti ne družbenega miru. »Dela usmiljenja se dejansko dotikajo vsega človekovega življenja. Zato lahko zaženemo pravo kulturno revolucijo ravno na osnovi preprostih dejanj, ki lahko dosežejo telo in duha, to je človekovo življenje«, še zapiše sveti oče v pismu ob sklepu svetega leta usmiljenja.

Več: Radio Vatikan