VIDEO: Papež Frančišek: Sporočilo krščanske vere prihaja iz nebes, je od Boga razodeto

Cerkev po svetu | 06.11.2016, 16:31

Papež Frančišek je pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra spomnil, da nas le nekaj dni po slovesnem prazniku Vseh svetih in po spominu vernih rajnih bogoslužje današnje nedelje spet vabi k razmišljanju o skrivnosti vstajenja od mrtvih. Po molitvi in blagoslovu je spomnil na današnji jubilej zapornikov, ter pozval, da bi po zaporih izboljšali pogoje za življenje zapornikov, da sodna pravičnost ne bi bilo samo kaznovanje, temveč bi bilo odprto za upanje ponovne vključitve v družbo.

„Človekovo dostojanstvo pripornikov je treba spoštovati v celoti. Poleg tega želim ponovno poudariti potrebo po pravičnosti kazenskega pravosodja, ki ni samo kaznovalno, ampak je odprto za upanje in možnost ponovne vključitve storilca v družbo. Civilne oblasti pozivam, da naj, kolikor je mogoče, v tem svetem letu usmiljenja, pomilostijo tiste zapornike, ki so tega vredni,“ je po molitvi Angelovega čaščenja povedal papež Frančišek.

Že dopoldne je namreč daroval sveto mašo pred več kot tisoč zaporniki iz devetih držav. V homiliji je poudaril, da je sporočilo današnje Božje besede upanje, ki ne razočara. Sveti oče je nadalje zatrdil – glede na to, da je šlo za jubilej bratov in sester, ki so v zaporih – da nespoštovanje zakonov zasluži kazen: in odvzem svobode je najtežja oblika kazni, saj osebo zadane v njenem najintimnejšem jedru. Pa vendar se ne sme ostati brez upanja. 

Le nekaj dni po slovesnem prazniku Vseh svetih in po spominu vernih rajnih nas bogoslužje današnje nedelje ponovno vabi k razmišljanju o skrivnosti vstajenja od mrtvih. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče spomnil na današnji jubilej zapornikov ter pozval, da bi po zaporih izboljšali pogoje za življenje zapornikov, da sodna pravičnost ne bi bilo samo kaznovanje temveč bi bilo odprto za upanje ponovne vključitve v družbo. Papež je pozval civilne oblasti, da naj, kolikor je mogoče, v tem svetem letu usmiljenja pomilostijo tiste zapornike, ki so tega vredni. Sveti oče je tudi spomnil na pariški sporazum o podnebju planeta, ki je pred dvema dnevoma začel veljati ter na včerajšnjo beatifikacijo osemintridesetih mučencev v Albaniji.

Evangelij (prim. Lk 20,27-38) nam predstavi Jezusa, ki se je soočil z nekaterimi saduceji, ki niso verovali v vstajenje in so razumeli odnos z Bogom samo v razsežnosti zemeljskega življenja. Torej, da bi osmešili vstajenje in spravili Jezusa v težavo, so mu predstavili protisloven in nesmisel primer žene, ki je imela sedem mož, vsi so bili med seboj bratje in ki so drug za drugim umrli. In iz tega so Jezusu zastavili zlobno vprašanje: »Čigava bo torej žena ob vstajenju?« (v. 33).

Jezus se ni ujel v zanko in je potrdil resnico o vstajenju. Razložil jim je, da bo bivanje po smrti drugačno, kot je to na zemlji. Svojim sogovorcem je dal razumeti, da ni mogoče prenesti kategorij tega sveta na resničnosti, ki so onkraj in so veliko večje od tega, kar vidimo v tem življenju. Pravi namreč: »Sinovi tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile« (v. 34-35). S temi besedami je želel razložiti, da na tem svetu živimo začasno resničnost, ki bo minila; medtem ko onkraj, po vstajenju, ne bomo imeli več pred sabo obzorja smrti in bomo živeli vse, tudi človeško povezanost, v Božji razsežnosti, na spremenjen način. Tudi zakon, ki je znamenje in orodje Božje ljubezni na tem svetu, bo spremenjen zasvetil v polni luči v slavnem občestvu svetih v raju.

»Otroci nebes in vstajenja« niso redki izbranci, temveč so vsi možje in žene, saj je zveličanje, ki ga je prinesel Jezus za vsakega od nas. In življenje sinov vstajenja bo podobno življenju angelov (v. 36), torej vse potopljeno v svetlobo Boga, vse posvečeno njegovi slavi, v večnosti polni veselja in miru. Toda pozor! Vstajenje ni samo dejstvo, da bomo vstali po smrti, ampak je nova zvrst življenja, ki ga okušamo že danes, torej je zmaga nad ničem, ki jo že lahko okušamo. Vstajenje je temelj krščanske vere in upanja! Če ne bi bilo sklicevanja na raj in na večno življenje, bi krščanstvo bilo skrčeno na etiko in na življenjsko filozofijo. Nasprotno pa sporočilo krščanske vere prihaja iz nebes, je od Boga razodeto in gre onkraj tega sveta. Verovati v vstajenje je bistvenega pomena, da vsako naše dejanje krščanske ljubezni, ne bo kratkotrajno in bi imelo namen samo v sebi, temveč da postane seme, ki bo vzklilo v Božjem vrtu, in bo rodilo sadove večnega življenja.

Papež je nagovor sklenil z besedami: »Naj nas Devica Marija, kraljica neba in zemlje, potrdi v upanju na vstajenje in naj nam pomaga, da bo beseda njenega Sina posejana v naših srcih, obrodila v dobrih delih sadove.«