Kaj pa nas briga vaš strošek pridelave!

| 09.10.2016, 19:14

Smo v času, ki je pregovorno najboljši čas za setev ozimnih žit. Kmetje hitijo s spravilom koruze in pripravo polj za novo setev ozimin, vse pa se odvija z grenkim priokusom, ki ga pušča poleti propadla žitna veriga. O tem smo se v današnji Nedeljski kmetijski oddaji pogovarjali s kmetom bo Francem Küčanom, podpredsednik Sindikata kmetov in članom pogajalske skupine za določitev odkupnih cen žita na strani pridelovalcev:

"V javnem mnenju je še vedno misel, da žitna veriga deluje, ampak na strani nas kmetov pridelovalcev in tistih, ki tržimo to pridelano pšenico, pa smatramo da te verige dejansko ni, kajti akt, ki nas zavezuje k delovanju žitne verige veli, da morajo vsi partnerji v žitni verigi najti svoje zadovoljstvo. V tem primeru mi v letošnji žetvi pšenice nismo našli nobenega zadovoljstva, naši partnerji niso upoštevali naše želje, da bi pšenico plačali vsaj toliko, kolikor so stali stroški pridelave v letu 2015 in 2016."

Odkupovalci tudi letos kmetom ponujajo pogodbeno pridelavo, ki v večini primerov zagotavlja semenski material, pogodbe pa so zelo nedorečene v delu, ki govori o odkupnih cenah. V večini primerov pogodbe vsebujejo določilo, da bo pridelana pšenica odkupljena po konkurenčnih cenah. Franc Küčan kmete svari, naj dobro premislijo v kaj se spuščajo, saj konkurenčna cena lahko pomeni že ceno, ki je zelo malo višja od trenutne cene na trgu.

Po njegovih besedah je bilo bistvo žitne verige, da se zviša pridelek doma pridelane kakovostne pšenice. V letošnji žetvi se je pridelek povečal za 600 kg na hektar, v zadnjih letih je opazno napredovala kakovost oddane pšenice, bili smo na dobri poti, da bi postali samooskrbnmi, vendar druga stran v žitni verigi ni hotela priznati višje kakovosti in je doma pridelano kakovostno žito plačevala glede na razmere na trgu in ne po dejanskih pridelovalnih stroških, ki jih vsako leto izračunava Kmetijski inštitut Slovenije.

"Na letošnjih pogajanjih so mlinarji jasno rekli: Kaj pa nas briga vaš strošek pridelave! Tržna cena v regiji je toliko in toliko vam mi plačamo," pojasnjuje dogajanje znotraj žitne verige Franc Küčan. Prepričan je, da se bodo morali kmetje namesto žita ozreti po pridelave drugih poljščin, ki bodo širile kolobar. Omenja predvsem sojo in oljno ogrščico.

Glede prihodnosti pa je trdno na tleh:" Zadružna zveza, Kmetijsko gozdarska zbornica in Sindikat kmetov moramo najti neko obliko, da našim partnerjem povemo, da slovenska pšenica ni odvisna od mlinarja, da je slovenska pšenica kakovostni izdelek, ki mora najti pravo ceno, če ne doma, pa na tujem trgu..." Po Küčanovih besedah namreč zaradi razdrobljenosti na strani pridelovalcev ima odkupovalska stran občutek "saj nam itak morajo dati, ker ne vejo kam drugam z njo!"