V DZ o založenih oporokah

Politika | 19.10.2016, 11:24 Petra Stopar

O najbolj aktualni problematiki na slovenskih sodiščih – založenih oporokah in oškodovanih dedičih – bo danes razpravljal Odbor Državnega zbora za pravosodje. Pobuda za sklic seje je prišla s strani NSi. Poslanka Iva Dimic ocenjuje, da je za zakonsko urejeno organiziranost sodišč odgovoren pravosodni minister Goran Klemenčič, zato upa, da se bo seje udeležil.

Kot smo že poročali, je Vrhovno sodišče v skrbnem pregledu na okrajnih sodiščih odkrilo 945 založenih oporok, od tega so v 140 primerih nastale materialnopravne posledice.

Pri zahtevi za sklic nujne seje odbora za pravosodje v NSi ne želijo razpravljati o posameznih konkretnih primerih – čeprav so tudi sami v poslanski pisarni sprejeli kar nekaj klicev državljanov zaradi problematike – ampak izključno »o vprašanju subjektivne odgovornosti zaposlenih na sodiščih in o organizaciji dela sodišč,« pojasnjuje Iva Dimic.

Postavlja se vprašanje možnosti odškodninskih tožb proti državi

»Mislim, da imamo po zadnjih podatkih 140 oporok, ki niso bile razglašene in je v ozadju lahko materialna škoda. V NSi pozivamo k vsaj delni povrnitvi ali delni odškodnini, brez da bi se prikrajšani dediči morali dolgotrajno pravdati na sodiščih,« je dejala poslanka za naš radio in spomnila na opozorilo Varuha človekovih pravic, da morajo biti pravdni postopki kratki in ne v breme oškodovanih, torej brez kakršnihkoli stroškov za stranke v postopku.

»Ljudje dajo oporoko v hrambo sodišču v dobri veri, da so jo zaupali najvišjemu varuhu zakonitosti. Verjamejo, da bo v zapuščinskem postopku njihova oporoka zanesljivo upoštevana,« pravi. Posledic nerazglašenih oporok po njenem prepričanju ne smejo nositi oškodovani dediči, ampak morajo zanjo odgovarjati tisti, ki so za te napake odgovorni. V NSi zato pričakujejo, da se bo nujne seje udeležil tudi pravosodni minister Goran Klemenčič, ker je »odgovoren in najvišji odločevalec za delo sodišč na ministrstvu«. »Navsezadnje bi lahko tudi zaradi tega ’letele glave’,« je opozorila Dimičeva s pred časom ministrovo prispodobo in Klemenčiča pozvala, naj predstavi spremembo zakonodaje, ki bo preprečila takšne malomarnosti. Po njeni oceni so v pravosodju tudi sicer potrebne korenite spremembe in reforma.

Kot pa je na včerajšnji redni seji Državnega zbora v zvezi z oporokami dejal premier Miro Cerar, je ta zgodba »opomin sodstvu, kako se v prihodnje nikakor ne sme več ravnati«.

Vrhovno sodišče: Področje oporok ni solidno rešeno

Kot pravijo na Vrhovnem sodišču, se na večini okrajnih sodišč stranke zaradi previsokega stroška ne odločajo za evidentiranje oporoke v centralnem registru, ki je temu namenjen in je bil prav z namenom enotne evidence oporok vzpostavljen leta 2007. A kot kaže, ta evidenca v praksi nikoli ni učinkovito zaživela. Kot so pojasnili na sodišču, je novela zakona o notariatu, ki je predvidela vzpostavitev omenjenega centralnega registra, v prehodni določbi res predpisala, da bo po vzpostavitvi tega registra obvezen tudi vpis oporok, ki jih hranijo sodišča.

A še pred vzpostavitvijo registra v oktobru 2007 je bila sprejeta nova novela zakona o notariatu, ki je naložila predlagateljem, tudi sodiščem, da podatke o oporokah v register posredujejo le, če oporočitelj tako zahteva. »Tudi ministrstvo za pravosodje je ob tem podalo neobvezno mnenje, da je vpis podatkov v centralni register oporok le možnost, ki jo oporočitelj lahko izkoristi. Verjetno tudi zato, ker je pravilnik o centralnem registru oporok določil, da je notarska zbornica upravičena do denarnega nadomestila v višini 41 evrov za vsak vpis v register, medtem ko je za vsak kasnejši vpis (razen za vpis podatka o smrti) oziroma izpis upravičena do denarnega nadomestila v višini 23 evrov,« so zapisali na sodišču.