Pregled dogodkov od petka do petka

Politika | 08.10.2016, 10:12 Tanja Dominko

V minulem tednu so bili v ospredju dogodki, povezani s povojnimi poboji. Tako je bila slovesnost v Teharjah konec tedna, kot tudi prenos posmrtnih postankov iz Hude Jame na Dobravo deležna precejšnje medijske pozornosti. Nekoliko manj pozornosti je bil deležen Danilo Türk, ki ni uspel s kandidaturo za generalnega sekretarja Združenih narodov, čeprav je bil slovenski politični vrh še do nedavnega prepričan v njegov uspeh. V tujini je bil te dni tudi premier Miro Cerar, ki je s predstavniki gospodarstva obiskal Japonsko in se vrnil poln načrtov o novih poslovnih priložnostih. Praznovali pa smo tudi Teden otroka, ki bi ga nekateri raje posvetili pravicam žensk, da otroke splavijo.

Začnimo v Teharjah, kjer se vsako prvo nedeljo v oktobru zberejo svojci in prijatelji žrtev, ki so jih junija 1945 iz tamkajšnjega taborišča odpeljali na različna morišča po okoliških krajih. Tudi letos je bilo tako. Na grobišču Bukovžlak je sveto mašo daroval celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je v pridigi povedal, da predstavniki Cerkve niso povsem zadovoljni z obstoječim načrtom pokopa povojnih žrtev in urejanja grobišč. »Kakor smo na eni strani hvaležni vsem, ki so pripomogli, da se te razmere vendarle začele urejati, tako moramo reči, da predstavniki Katoliške Cerkve skupaj s svojci žrtev in z nekaterimi civilnimi nevladnimi ustanovami nismo zadovoljni z obstoječim načrtom pokopa žrtev in urejanja grobišč. Prepričani smo, da bomo z medsebojnim dogovorom uredili še nerešena vprašanja. Mnogi evropski narodi so to že storili.«

Škof Lipovšek meni tudi, da je darujoča in odpuščajoča ljubezen edina pot, ki vodi do tako zaželene narodne sprave med živimi in rajnimi, med ubijalci in žrtvami, med preživelimi, ki so bili v vojnem in povojnem času na nasprotnih straneh.

Predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik pa je ocenil, da smo žrtve komunistične revolucije. Po njegovi oceni je Spominski park Teharje nedokončan spomenik, ki mu je avtor predvidel tudi vlogo simboličnega pokopnega mesta. Žal pa ta spominski park za zdaj ni opredeljen kot pokopališče, ni urejen kot grobnica ali kostnica, je dejal. Žal tu žrtev iz rudnika Huda Jama ne moremo pokopati, saj kaj takega pravno ni mogoče, pravi Sušnik.

V ponedeljek pa je žalna slovesnost potekala pred rovom sv. Barbare v Hudi Jami pri Laškem. Z obredom, ki ga je pri kapelici ob vhodu v rov vodil celjski škof Lipovšek, se je simbolično začel javni pogreb 800 do zdaj izkopanih žrtev iz tamkajšnjega množičnega morišča in grobišča. Ljudje so prišli od vsepovsod, bili so Slovenci in Hrvati, spokojna tišina ob krsti, ki so jo nekateri tudi pokropili. Nato je celjski škof Stanislav Lipovšek odšel v rudniški rov, kjer je blagoslovil vse žrtve Hude Jame.

Pred rov sv. Barbare so poleg škofa, duhovnikov in predsednika države Boruta Pahorja prišli tudi nekateri predstavniki javnega življenja, zbralo se je več kot 500 ljudi. Med njimi so bili ministrica za delo Anja Kopač Mrak, predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter poslanka SDS Eva Irgl, predsednica NSi Ljudmila Novak, predsednik Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman in predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik. Ni pa bilo nikogar od vodstva državnega zbora, niti izmed predsednikov koalicijskih strank.

Da je prišlo do tega spravnega dejanja, ima v veliki meri zasluge prav NSi, ki je vložila zakon o dostojnem pokopu. Predsednica Novakova je izrazila zadovoljstvo, da so se zadeve le začele premikati. Podobno je menil zgodovinar Mitja Ferenc, ki je bil leta 2009 poleg ob odprtju rova. Za naš radio je dejal, »da je bilo sicer potrebnih sedem let, toda voz je krenil«.

Izvedba izkopa, prenosa in pokopa vseh posmrtnih ostankov več kot 3000 žrtev je sicer predvidena v 17-ih mesecih od začetka in naj bi bila zaključena do konca prihodnjega leta.

Minuli teden je imel v sebi veliko simbolike. Začel se je v soboto z mednarodnim dnevom starejših, začeli smo teden otroka in teden za življenje. Premier Miro Cerar je v poslanici ob mednarodnem dnevu starejših poudaril, da je glas starejših enako pomemben kot glas mladih. Opozoril je, da je Slovenija po deležu starih 65 let in več v samem vrhu EU, njihov delež pa se bo še povečeval. Starejši imajo po njegovih besedah bogate življenjske izkušnje in lahko pomembno prispevajo k razvoju družbe. Ob Tednu otroka se je zvrstilo več prireditev, v medijih pa je najbolj odmevala najbolj nedolžna- projekcija filma Čudež življenja na frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Nikjer ni govora o splavu, le na koncu filma sledi napis Izberi življenje. Film torej ni proti splavu, ampak ZA življenje, je poudarila direktorica zavoda Živim Katarina Nzobandora. S predvajanjem filma je marsikomu stopila na žulj. Nekatere politične stranke, na primer SD, nevladne organizacije in Mestna občina Ljubljana tako zatrjujejo, da posega v 55. člen ustave. Je pa film preučil Urad varuha človekovih pravic in ocenil, da vsebina ne krši pravic in svoboščin posameznic in posameznikov, saj poziva k spoštovanju življenja, kar je osnovna človekova pravica.

Tudi v Slovenski škofovski konferenci so prepričani, da so omenjene aktivnosti Zavoda Živim na Prešernovem trgu v Ljubljani sestavni del ustavno zagotovljene pravice nedotakljivosti človekovega življenja, svobode izražanja in verske svobode. Želijo si, da bi bile tovrstne prireditve v javnosti sprejete s spoštovanjem in v duhu svobodne ter demokratične družbe.

Slovenija je na letošnji lestvici globalne konkurenčnosti pridobila tri mesta, med 138 državami zaseda 56. mesto, je ugotovil Svetovni gospodarski forum. Najslabše ocene je dobila za razvitost finančnega trga in učinkovitost trga dela, najboljše pa za zdravstvo in izobraževanje. Mednarodni denarni sklad je v jesenski gospodarski napovedi Sloveniji za letos napovedal, da bo rast BDP tako kot lani tudi letos dosegla 2,3 odstotka, kar je sicer 0,4 odstotne točke več od spomladanske napovedi. Napoved za prihodnje leto pa je poslabšal za 0,2 odstotne točke na 1,8 odstotka.

Premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman sta poslancem v sredo predstavila predlog proračuna za prihodnji dve leti. Po njunih besedah je vlada predlog pripravila s ciljem spodbujanja gospodarske rasti ter konsolidacije javnih financ s postopnim zniževanjem dolga. Vlada je povečanje sredstev predvidela za varnost, infrastrukturo, znanost, zaposlovanje in zdravje.

Finančna ministrica je ob tem še dejala, da smo po letih krize, ko je bilo treba zmanjševati porabo na vseh področjih, prešli v obdobje, ko lahko za financiranje javnih potreb zagotovimo nekaj več sredstev. Proračunski primanjkljaj bo znašal 1,6 odstotka BDP in se leto pozneje zmanjšal na 0,7 odstotka BDP. Dokument so v četrtek začeli obravnavati matični parlamentarni odbori. Kot prva sta proračunski predlog odprla odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter za gospodarstvo. Znano pa je že, da so do predloga kritični v opoziciji, zato ga po napovedih na glasovanju ne bodo podprli. Opozarjajo na preveliko porabo, hkrati pa na pomanjkanje sredstev za naložbe in razvoj.

Premier se je v minulih dneh mudil na tridnevnem obisku na Japonskem. Srečal se je z japonskim premierjem Shinzom Abejem, s katerim sta potrdila prijateljske odnose med državama in se zavzela za njihovo nadaljnjo poglobitev zlasti na gospodarskem področju. Strinjala sta se, da bi državi lahko izkoristili potencial za še tesnejše sodelovanje na področju znanosti. Cerar se je sestal tudi s predstavniki japonskih podjetij, ki sodelujejo s slovenskimi in izrazil prepričanje, da se bodo poslovni stiki še okrepili.

Varnostni svet Združenih narodov za novega generalnega sekretarja svetovne organizacije ni izbral slovenskega kandidata Danila Türka, pač pa po pričakovanjih nekdanjega portugalskega premierja in nekdanjega Visokega komisarja Združenih narodov za begunce Antonia Guterresa. Slovenski kandidat si je na zadnjem glasovanju delil sedmo mesto med desetimi kandidati. Türk je kljub temu ocenil, da je bila slovenska kandidatura kredibilna. Tudi premier Miro Cerar je izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija imela "tako verodostojnega in uglednega kandidata". Te ocene pa ni delil nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je za naš radio menil, da bi imel več možnosti kateri drug kandidat. Kot je dodal, bi moral zunanji minister Karl Erjavec odstopiti.

Državni svet je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki predvideva zvišanje stopnje davka s 17 na 19 odstotkov. Svetniki menijo, da dodatno obremenjevanje gospodarstva ni pravično niti razvojno. Državni zbor bo moral zdaj o noveli zakona ponovno odločati.

Za približno 80 tisoč študentov se je začelo novo študijsko leto. Brucev oziroma novopečenih študentov je približno 15 tisoč, zanje so v univerzitetnih središčih pripravili posebne sprejeme. V zadnjih letih število študentov pri nas upada, vendar le zaradi manj številnih generacij. Slovenija je po deležu študentov med vodilnimi državami Evropske unije. Rektorji zagotavljajo, da je študij na naših univerzah kakovosten, vseeno pa se obetajo spremembe visokošolske zakonodaje. Približno polovica študentov sicer obiskuje visokošolske zavode v prestolnici.

Ob začetku šolskega in akademskega leta, ko se začnejo tudi srečanja mladinskih, študentskih in drugih občestev, je predsednik Medškofijskega odbora za mladino in kulturo pri Slovenski škofovski konferenci škof Anton Jamnik napisal nekaj spodbudnih besed mladim, staršem, duhovnikom in drugim sodelavcem pri mladinski pastorali. Kot je povedal, mladinska občestva in različni forumi sooblikujejo mladega človeka in ga spodbujajo k spraševanju, iskanju in osebni svobodi. Škof Jamnik je mlade tudi povabil, naj gredo iz kavčev udobja, ugodja, malodušja v svet in postanejo misijonarji upanja in ljubezni.

Sindikat Fides je v četrtek za 8. november za napovedal začetek splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov. Kot je povedal predsednik sindikata Konrad Kuštrin, bo stavka potekala v obliki omejitve dela stavkajočih zdravnikov na 40 ur tedensko. Stavko so napovedali mesec dni vnaprej, da dajo vladi čas, da se z njimi dogovori, so pojasnili. Njihova prva zahteva je uveljavitev standardov in normativov iz modre knjižice. Strah, da bi se jih zdravniki strogo držali in ne bi pogledali niti enega pacienta več pa je po besedah predstavnikov zdravniških organizacij nepotreben. Prepričani so, da bo večina zdravnikov, dokler se kadrovsko ne bodo popolnili, še vedno delala več, a obenem želijo, da ima vsak posamezni zdravnik diskrecijsko pravico, da pove, da takšnih dodatnih obremenitev ne zmore. V Fidesu opozarjajo, da so visoke zdravniške plače posledica tega, da zdravniki veliko delajo.

Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo je igralec Dare Valič. Dolgoletni član ljubljanske Drame bo najprestižnejšo nagrado za igralske dosežke v slovenskem prostoru prejel ob zaključku 51. festivala Borštnikovo srečanje, ki ga bo Maribor gostil med 14. in 23. oktobrom.

Na Dunaju v letošnjem šolskem letu prvič poteka pouk slovenščine kot maternega jezika. Pouk je namenjen otrokom, ki obiskujejo dunajske ljudske šole od prvega do četrtega razreda. Trenutno ga obiskuje deset učencev, so sporočili iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Letošnje državno prvenstvo v košarki se je že začelo, saj je bila tekma med Unionom Olimpijo in Krko na sporedu že v ponedeljek, z 91:80 so zmagali Novomeščani, ta konec tedna pa s prvim krogom začenjajo tudi ostale slovenske ekipe. Prvič po dolgem času bo v ligi že od začetka nastopalo 12 ekip, poleg prvaka Helios Suns in finalista Zlatoroga Laško tudi Olimpija in Krka.

Slovenska plavalka Špela Bohinc je na svetovnem pokalu v Dubaju torkovemu tretjemu mestu na 800 m prosto dodala četrti mesti na 400 m prosto (4:13,84) in 400 m mešano (4:51,46). Svetovni pokal se nadaljuje v Dohi.

Slovenski judoisti te dni nastopajo na tekmi svetovnega pokala v Uzbekistanu. Že uvodni dan velike nagrade Taškenta je Matjaž Trbovc osvojil drugo, Andraž Jereb pa tretje mesto. Na tekmi za VN skupno nastopa 135 judoistov iz 15 držav.