VIDEO: Papež na Švedskem - slovesnost v katedrali in ekumensko srečanje na stadionu
Cerkev po svetu | 31.10.2016, 16:00
Zelo pomembno cerkveno potovanje na področju ekumenizma – tako je papež Frančišek označil svoje 17. mednarodno potovanje. Na Švedsem je danes skupaj s Svetovno luteransko zvezo obeležil 500. obletnico reformacije, jutri pa bo za katoliško skupnost v tej državi daroval sveto mašo. Že danes se je pogovarjal s švedskim premierjem in odšel na vljudnostni obisk h kraljevi družini.
Slovesnost je potekala v katedrali, kjer je bila ustanovljena Svetovna luteranska zveza. Osrednja govornika – papež in tajnik luteranske luteranske Martin Junge sta pridigi prebrala v španskem jeziku, na ekranu pa smo sočasno lahko brali angleški prevod.
Papež je v nagovoru dejal, da je razkol povzročil veliko trpljenja, a hkrati nam je dal razumeti, da brez Gospoda ne moremo storiti ničesar.
“Ne smemo se sprijazniti z delitvami in razdaljami, ki jih je med nami povzročil razkol. Imamo priložnost, da popravimo ključni trenutek naše zgodovine ter presežemo spore in nesporazume, ki so nam pogosto preprečevali medsebojno razumevanje,” je dejal papež in poudaril, da moramo z ljubeznijo in poštenostjo gledati na našo preteklost, priznati napake in prositi odpuščanje: Bog je pri tem edini sodnik.
Kot je še dejal, svet pričakuje skupno pričevanje kristjanov, poklicani smo, da skupaj bolj učinkovito pričujemo za vero, upanje in ljubezen, skratka za Božje usmiljenje: »Kot kristjani bomo verodostojno pričevali o usmiljenju v takšni meri, v kakšni bodo odpuščanje, prenova in sprava postali vsakodnevna izkušnja med nami. Skupaj lahko oznanjamo, konkretno in z veseljem izražamo Božje usmiljenje, branimo dostojanstvo vsake osebe in mu služimo. Brez tega služenja svetu in v svetu je krščanska vera nepopolna.«
Tajnik Svetovne luteranske zveze Martin Junge pa je v svojem nagovoru dejal, da je treba ob centrifugalnih silah, ki nam grozijo z ločitvijo, zaupati v moč centripetalnih sil krsta.
Skupna izjava
Papež in predsednik Svetovne luteranske zveze sta ob koncu ekumenske slovesnosti v katedrali v Lundu podpisala skupno izjavo. V njej med drugim poudarjata, da si katoličani in luterani zaradi dialoga in skupnega pričevanja nismo več tujci, hkrati pa vernike pozivata, da pomagajo tistim, ki so morali pobegniti pred vojnami in preganjanjem ter branijo pravice beguncev in prosilcev za azil.
To, kar nas povezuje, je večje od tega, kar nas ločuje. To misel na področju ekumenizma večkrat slišimo. Zapisana je tudi v skupni izjavi katoličanov in luteranov. Preteklosti ne moremo več spremeniti, lahko pa spremenimo spomin in način spominjanja.
Zato papež in predsednik Svetovne luteranske zveze odločno zavračata vsakršno sovraštvo in nasilje, tako preteklo kot sedanje, še posebej povzročeno v imenu religije. Prizadevati si je treba za teološki dialog in skupno pričevanje, še posebej na področju obrambe dostojanstva in človekovih pravic, zlasti revnih, in na področju pravičnosti. “Danes še posebej povzdigujeva svoj glas za končanje nasilja in ekstremizma, ki sta prizadela mnoge države in skupnosti, ter neštete brate in sestre v Kristusu,” sta zapisala oba verska voditelja ter luterane in katoličane spodbudila k sprejemanju tujcev ter pomoči vsem, ki so prisiljeni bežati zaradi vojne in preganjanja.
Naslednje področje skupnega prizadevanja pa je skrb za stvarstvo, ki trpi zaradi izkoriščanja in posledic nenasitne pohlepnosti. Prosita za spremembo src in razuma, ki bo vodila v ljubečo in odgovorno skrb za stvarstvo.
Skupna izjava katoličane in luterane vabi tudi, naj bodo pogumni in ustvarjalni, veseli in polni upanja v nadaljevanju te velike poti ...
Srečanje na stadionu v Malmőju: Kristjani naj bi bili nosilci revolucije nežnosti!
Popoldne na stadionu v Molmőju na Švedskem je bilo zaznamovano s srečanji in povabilom k dialogu na vseh ravneh: medosebni, praktični in tudi teološki. Na obrazih voditeljev cerkva je žarelo veselje zaradi tega srečanja, ki je bilo temeljno na ekumenski poti med Katoliško Cerkvijo in Svetovno luteransko zvezo. V govorih je prišla do izraza tudi vloga mladih za prihodnost edinosti in miru. »Za nas kristjane je bistvenega pomena iti na obrobja«, je dejal papež Frančišek, potem ko je prisluhnil štirim pričevanjem katoličanov in luterancev, ki delajo za mir in spravo v svojem okolju.
Pomenljivo, globoko in polno upanja je bilo ekumensko srečanje na stadionu v Malmőju. Mlada Indijka je povedala, kako si skupaj z drugimi luteranci prizadeva za rešitev ekološkega in socialnega vprašanja, ki na milijone ljudi potiska v skrajno revščino.
Direktor kolumbijske Karitas je predstavil njihovo delo za spravo v državljanski vojni, pa tudi za pravičnost v državi.
Marguerite iz Burundija pa je v veri, da sovraštvo nikoli ne bo imelo zadnje besede, začela pomagati vojnim sirotam.
Rose, begunko iz Južnega Sudana, ki sedaj živi v Keniji, smo lahko spoznali na olimpijskih igrah v Riu, saj si prav s tekom prizadeva, da bi mladim dekletom vlila pogum za šolanje.
Sledil je govor predsednika luteranske zveze, palestinskega škofa Muniba Younana. »Danes doživljamo moderen čudež Svetega Duha, podobnega, kot so ga apostoli doživeli v Jeruzalemu pred 2000 leti«, je zatrdil in dodal: »Tokratno srečanje ni bilo cilj našega dialoga, ampak je njegov nov začetek. Verjamem, da bomo skupni cilj našli ne le v teološkem dialogu, ampak v praktičnem pričevanju.«
Papež Frančišek se je v govoru dotaknil vseh perečih vprašanj, na katera so odgovarjala omenjena pričevanja. »Za nas kristjane je prednostna naloga iti naproti zavrženim in zapostavljenim tega sveta ter jim dati okusiti Božjo nežnost in ljubezen, ki nikogar ne zavrže, ampak vse sprejema. Tako bomo kristjani postali nosilci revolucije nežnosti«, je zatrdil sveti oče. Po njegovih besedah naj bi poskušali vsak dan narediti vsaj eno majhno dejanje sprave in miru.
Zahvalil se je Mednarodni Karitas in Službi Svetovne luteranske zveze ter spomnil na Sirijo, kjer kristjani v izredno težkih razmerah ostajajo med ljudmi, da bi jim nudili materialno in duhovno pomoč. Prosil je za milost spreobrnjenja src tistih, ki so odgovorni za usodo tega območja.
»V vojni, ki jo vsak dan živimo v Siriji, Iraku in na Bližnjem Vzhodu, izkušamo uničenje našega skupnega doma ter smrti nedolžnih in najbolj ubogih«, je zatrdil škof Antoine Audo iz Alepa, ki je povzel besedo po papeževem govoru. Potem ko je predstavil statistiko smrti in uničenja v Siriji, je povedal, da bi religija ne bi smela biti prepreka za srečanje, ampak bi nas morala v medsebojnem spoštovanju spodbujati k zaščiti človeških vrednot dostojanstva, solidarnosti in iskanja skupnega dobrega.
Štirje pričevalci so ob sklepu izrazili skupna zavzemanja za pomoč beguncem, ljudem, ki trpijo zaradi vojne, pa tudi za trajnosten razvoj in varovanje stvarstva.
Sledilo je še papeževo srečanje s 30 ekumenskimi delegacijami z vsega sveta.
