VIDEO: Papež v Gruziji - II. dan

| 01.10.2016, 10:00

Papež Frančišek je drugi in zadnji dan obiska v Gruziji začel s sveto mašo na stadionu v Tbilisiju. Udeležili so se je tudi predstavniki oblasti, Gruzijske pravoslavne Cerkve in kaldejske skupnosti ter verniki armensko-katoliške Cerkve in drugih krščanskih veroizpovedi. Papež je v pridigi poudaril, da Cerkev ne sme zaupati kriterijem organizacijske učinkovitosti ali se meniti za zunanji videz. Cerkev mora biti hiša tolažbe. Na god sv. Terezije Deteta Jezusa je spregovoril tudi o pomembnosti žensk.

Stadion v Tbilisiju, poimenovan po najboljšem gruzijskem nogometašu 20. stoletja, Mikheilu Meskhiju, lahko sprejme 27 tisoč ljudi, vendar pa se je maše, kot se je zgodilo že leta 1999 pri Janezu Pavlu II., udeležilo le kakšnih tisoč ljudi.

Papež je pridigo najprej navezal na spise Terezije Deteta Jezusa in poudaril, da med velikimi zakladi Gruzije izstopa velika vrednost žensk. “Tu v Gruziji je veliko babic in mam, ki še naprej varujejo in posredujejo vero.”

Frančišek je nato Cerkev opredelil kot hišo tolažbe, kjer Bog želi tolažiti, prav tako pa smo tudi verniki poklicani biti prinašalci Božje tolažbe in upanja.

“Ne okamnimo v tistem, kar okoli nas ne gre, ne užalostimo se zaradi nesoglasij, ki jih vidimo med nami. Ni dobro, če se navadimo na zaprto cerkveno »mikroklimo«. Moramo si deliti prostrana obzorja, odprta za upanje, če živimo ponižen pogum, odpremo vrata in gremo ven iz sebe.”

A za takšno držo je potrebno, da postanemo majhni. "Resnična veličina človeka je v tem, da postane majhen pred Bogom. Kajti Boga se ne spozna z visokimi mislimi in veliko študija, temveč z majhnostjo srca, ki je ponižno in zaupljivo. Da bi bili veliki pred Najvišjim, ni treba kopičiti časti in ugleda, dobrin in zemeljskih uspehov, ampak se je treba izprazniti samega sebe.”

Skratka, postati moramo majhni kot otroci, ki so prazni sebe, a polni Boga, zavedati se moramo, da nismo gospodarji življenja, temveč Očetovi otroci; nismo neodvisni in samozadostni odrasli ljudje, temveč otroci, ki vedno potrebujejo, da se jih vzame v naročje, da prejmejo ljubezen in odpuščanje.

Frančišek je iz tega izpeljal nov seznam blagrov: "Blagor krščanskim skupnostim, ki živijo to pristno evangeljsko preprostost! So brez sredstev, a bogate z Bogom. Blagor pastirjem, ki ne sprejmejo logike posvetnega uspeha, ampak sledijo zakonu ljubezni: sprejemanju, poslušanju in služenju. Blagor Cerkvi, ki ne zaupa kriterijem funkcionalizma in organizacijske učinkovitosti ter se ne zmeni za zunanji videz,” je še dejal papež.

Papež redovnikom, redovnicam in duhovnikom tudi o svetovni vojni proti zakonski zvezi moža in žene

Sveti oče se je popoldne v Tbilisiju srečal z duhovniki, redovniki in redovnicami. Ob tej priložnosti so predenj stopili štirje pričevalci, vsak s svojo življenjsko izkušnjo ali preizkušnjo. Na podlagi njihovih pričevanj je sveti oče govoril o vrednotah, kot so zvestoba v poklicu, npr. redovniškem, odprtost Cerkve in ohranjanje zakramenta svetega zakona. Pri slednjem je posvaril pred teorijo spola, ki želi uničiti tako družino kot zakonsko zvezo. Po papeževih besedah je treba za rešitev zakona "storiti vse". Spomnil pa je tudi na pomembnost besed "smem, hvala, oprosti".

Ob tem je dodal, da je velik sovražnik poročenih danes tako imenovana teorija spola. "Priča smo svetovni vojni, ki hoče uničiti zakon, a ne z orožjem, temveč z idejami. Ideološka kolonizacija je namreč tista, ki uničuje. Da se obranimo pred ideološko kolonizacijo, če so težave, je potrebna čimprejšnja pomiritev in sicer še preden se konča dan," je dejal papež.

Papež karitativnim delavcem: Ubogi in nemočni so Kristusovo meso!

Sveti oče se je popoldne srečal s predstavniki ustanov, ki skrbijo za uboge. Med njimi so bili moški in ženski redovi, predstavniki Karitas, cerkvena združenja in druge prostovoljne organizacije. Uvodoma jim je dejal, da prav karitativni delavci na tako zgovoren način pričujejo za Kristusovo ljubezen, ki je značilna za Jezusove učence. Zatrdil jim je, da ceni njihovo delo služenja najbolj ubogim.

Tudi na srečanju karitativnih delavcev Gruzije je prišlo do izraza ekumensko zavzemanje, saj prav njihovo delovanje predstavlja sodelovanje med kristjani različnih obredov. "Ko se srečamo v znamenju evangeljske ljubezni in pričevanja občestva, to spodbuja pot edinosti. Opogumljam vas, da greste naprej po tej zahtevni a učinkoviti poti; ubogi in nemočni so meso Kristusa, ki kristjane vseh veroizpovedi spodbuja k delovanju brez osebnih interesov, pod vodstvom Svetega Duha."

Papež je nato poseben pozdrav namenil ostarelim, bolnim in trpečim. Zatrdil jim je, da ga veseli, da je lahko z njimi in jih nato takole opogumil: "Bog vas nikoli ne zapusti, vedno vam je blizu, pripravljen poslušati in vam dati moči v težkih trenutkih. Vi ste Jezusovi izbranci. On se je namreč želel poistovetiti s trpečimi ljudmi, tako da je tudi sam prestal svoje trpljenje," je zbranim dejal Frančišek. Po njegovih besedah so karitativne pobude sad Cerkve, ki služi, ki deli upanje in izraža Božje usmiljenje. Zato je vaše poslanstvo še kako pomembno, je še zatrdil zbranim karitativnim delavcem.

Papeževemu nagovoru je sledil praznik. Za papeža so namreč pripravili tradicionalne plese v narodnih nošah, ter se nato predstavniki karitativnih ustanov osebno pozdravili s svetim očetom.

Sklepni dogodek v Gruziji: Obisk pravoslavne katedrale

Zadnji dogodek na gruzijskih tleh, preden bo papež v nedeljo odpotoval v Azerbajdžan, je bil obisk patriarhalne katedrale Svetyskhoveli, duhovnega središča gruzijske pravoslavne Cerkve. V njem hranijo sveto suknjo, za katero so med Jezusovim križanjem žrebali vojaki. Frančiška je ob prihodu sprejel patriarh Elija II., v svetišču pa so bili zbrani še predstavniki pravoslavne Cerkve in drugih krščanskih skupnosti, civilnih oblasti, diplomatskega zbora ter akademskega in kulturnega sveta.

Kot poroča Radio Vatikan, se je papež Frančišek vsem zahvalil za sprejem, otipljivo pričevanje vere in dobro srce Gruzijcev. Nato je nadaljeval z mislijo, da je gruzijski jezik bogat s pomenljivimi besedami, ki opisujejo bratstvo, prijateljstvo in bližino med osebami. Dejal je, da je bilo krščansko sporočilo skozi stoletja steber gruzijske identitete, dajalo je stabilnost sredi mnogih pretresov, tudi kadar je usoda hotela, da je bila dežela prepuščena sama sebi. Nežno in sočutno Gospodovo bližino tukaj, v patriarhalni katedrali, po papeževih besedah na poseben način predstavlja sveta suknja, ki je "brez šiva, od vrha scela stkana".

Sveti Ciprijan iz Kartagine je dejal, da se v nedeljeni Jezusovi suknji vidi vez sloge, ki neločljivo združuje, vidi se enost, ki prihaja od zgoraj, iz nebes in od Očeta, in ki nikakor ni smela biti raztrgana. "Sveta suknja, skrivnost enosti, nas poziva, da doživimo veliko bolečino zaradi razdelitev, ki so skozi zgodovino nastale med kristjani: to so prave in dejanske raztrganine zadane Gospodovemu mesu“. Obenem pa nas "enost, ki prihaja od zgoraj" in Kristusova ljubezen, spodbujata, naj se ne predamo in se mi sami darujemo po Gospodovem zgledu. Spodbujata nas k iskreni ljubezni in medsebojnemu sočutju, k ponovni povezanosti raztrganega, v duhu krščanskega bratstva.

Kot je dodal Frančišek, vse to zahteva potrpežljivo pot, ki jo je treba gojiti z zaupanjem v drugega in s ponižnostjo, a brez strahu in obupavanja, temveč v radostni gotovosti, da nam krščansko upanje daje pred okus. To upanje nas spodbuja verjeti, da se nasprotja lahko pozdravijo, ovire pa odstranijo; vabi nas, da se nikoli ne odpovemo priložnosti za srečanja in dialog ter da skupaj varujemo in izboljšujemo to, kar že obstaja. Pri tem je sveti oče spomnil na dialog, ki poteka na ravni mednarodne mešane komisije, in na druge priložnosti.

Papež Frančišek je ob koncu govora zagotovil svojo molitev, da bi Gospod, ki vse stvari dela nove, po priprošnji svetih bratov apostolov Petra in Andreja, mučencev in vseh svetnikov, med verniki povečal ljubezen do Kristusa in svetlo iskanje vsega, kar nas lahko med seboj zbliža, spravi in združi.