Studio na Kredarici
Doživetja narave pred 120 let staro kočo na Kredarici
Radijski utrip Blaž Lesnik
Minuli petek smo oddajo Doživetja narave ustvarjali v živo na Kredarici. 10. avgusta je namreč minilo okroglih 120 let od slavnostnega odprtja Triglavske koče na Kredarici, kot so jo poimenovali takrat. O najvišji planinski postojanki pri nas, njenem pomenu in zgodovini smo se pogovarjali z gosti, ki so se zvrstili pred našim mikrofonom v višinskem studiu tik pred glavnim vhodom v kočo.
Desetega avgusta letos je prehod hladne fronte (Kredarico je celo za nekaj dopoldanskih ur pobelila tanka plast snežink) prekrižal načrte in slovesnost je bila prestavljena. Mesec dni kasneje je bilo povsem drugače. Indijansko poletje, v september podaljšana sezona z idealnimi razmerami v teh dneh vabi v gore veliko ljudi. Tudi 120 let stara slavljenka na 2515 metrih je bila v petek, 9. septembra, polna. Priložnosti za to, da se uresničujejo besede njenega "očeta" Jakoba Aljaža o gostoljubju, je danes veliko. Tujci z vseh koncev prihajajo pod Triglav in so sprejeti povsem drugače, kot je bil Jakob Aljaž v Dežmanovi koči, ko mu je nemški oskrbnik zabrusil, da ga lahko sprejme samo zato, ker tistega dne ni bilo nemških gostov. Sicer prostora zanj, Slovenca, v njej ne bi bilo. Že leto dni kasneje je uro hoda stran stala Triglavska koča, ki je do danes ohranila primat najvišje slovenske koče.
"Ponosen sem, da lahko pod najvišjim vrhom naredimo nekaj slovenskega," je dejal prvak slovenske opere Marko Kobal, ki je s citrarjem Tomažem Plahutnikom sooblikoval kulturni program ob jubileju. Koliko zgodb, veselih in žal tudi tragičnih, se je odvilo pod streho Triglavskega doma na Kredarici v vsej njegovi zgodovini. Če je bila koča ob postavitvi pomemben znak, da smo v svojih gorah gospodarji tisti, ki govorimo slovensko, je danes najvišja slovenska postojanka nedvomno ponos države Slovenije, ki jo vsako leto obišče 40.000 planincev. O tem sta spregovorila tudi predsednik PD Ljubljana Matica Tomaž Willenpart (društvo že od vsega začetka oskrbuje kočo) in predsednik PZS Bojan Rotovnik.
Praznovanje je dopolnila tudi obletnica arhitekta Milana Žepiča, ki je v osemdesetih letih zasnoval prenovo Triglavskega doma na Kredarici. Ali ste vedeli, da je bila prva poroka na Kredarici 11. septembra 1900? Nekaj takšnih zanimivih poudarkov iz zgodovine sta ob koncu predstavila avtorja pravkar izdane monografije Kredar'ca dr. Peter Mikša in Maja Vehar.
