2. dan kolesarskega romanja: Od Solčave do Petrovč

| 07.09.2016, 19:27

Drugi romarski dan je bil naporen, saj je naše radijske sodelavce na kolesih čakalo več kot 100 km poti. Pedala so vrteli cel dan s postanki v Ljubnem, Novi Štifti, Nazarjah, Braslovčah in Grižah ter zvečer dosegli Petrovče.

Marija vnebovzeta - Braslovče

Naslednja postaja radijskih kolesarjev, romarjev so bile Braslovče s cerkvijo Marije Vnebovzete, ki se je včasih, ko je Savinja še tekla bliže kraju imenovala tudi Marija ob jezeru. Savnija je tekom let svojo strugo »premaknila« in tako so Braslovče od nje kar nekaj oddaljene, jezero je pa ostalo, je povedal župnik Milan Gosak. Ta je med drugim povedal, da gre za zelo staro župnijo, ki je prvič omenjena že davnega leta 1140. Župnik je omenil rojaka, duhovnika Franca Puncerja (1916 – 2008), ki je bil v času nemške okupacije aretiran in odpeljan v taborišče Dachau. Ko so ga že imeli vklenjenega v avtomobilu, je opazoval domačo braslovško cerkev in tamkajšnji Marijin kip. Priporočil se je Mariji za srečno vrnitev in, kot pravi župnik Gosak, bil je uslišan, saj se je leta 1945 srečno vrnil in bil nato dolga leta župnik v Gornji Radgoni.

Ker so romarji kolesarji v krajih hmelja, so pred mikrofonom povabili tudi hmeljarskega starešino Petra Serdonerja, ki je najprej povedal, da so nekoč vse delo povezano s hmeljem opravljali ročno. V tistih časih je bilo ogromno sezonskih delavcev, največ iz Hrvaške, da so uspeli vse postoriti. Zdaj vse delo opravijo stroji je še povedal Serdoner, ki pravi, da bo sezona obiranja trajala še kakih 14 dni. Število površin namenjenih hmelju domačini ohranjajo, saj hvala Bogu vse kar pridelajo uspejo prodati. Vsako leto imajo tudi veliki praznik hmelja v Braslovčah, ki je zelo dobro obiskan in se ga vsi zelo veselijo.

Nazarje - Marija Nazaret

Po nekaj kilometrih zložne vožnje od Nove Štifte pri Gornjem Gradu, se je pred kolesarji romarji pokazala naslednja Marijina cerkev, tokrat v Nazarjah. Posvečena je Mariji Nazaret, gre pa za zaobljubljeno cerkev, ki jo je dal postaviti znameniti ljubljanski škof Hren ob Loretski kapeli. Ta je bila sploh prva izven Italije. Že vsa leta od 1632 jo oskrbujejo bratje frančiškani.

Cerkev v Nazarjah ima ob letu usmiljenja tudi svetoletna vrata. Župnik p. Andrej Polak, ki je po premestitvi v Nazarjah dober mesec dni, nam je zaupal, da se v novem okolju počuti dobro in da se veseli pastoralnih izzivov v prihodnosti.

Ob frančiškanskem samostanu pa v Nazarjah domujejo trudi sestre klarise. O njihovi vlogi in pomenu je spregovorila opatinja s. Katarina Amborož. Vsi klariški trije samostani v Sloveniji so posvečeni Mariji, v njih je trenutno 26 sester (14 v nazarjah, 6 v Dolnicah in 6 v Turnišču), ki se posvečajo predvsem molitvi. Red klaris je najstrožji kontemplativni ženski red. Sestra Katarina je vsem poslušalcem povedala, da kadar so v stiski naj pomislijo, da zanje v tistem trenutku moli vsaj ena sestra.

Nova Štifta - Marija Zvezda

Kolesarje je pri župnijski cerkvi Marije Zvezde sprejel žpk Alojzij Ternar. Predstavil je župnijo, ki jo oskrbuje in znamenito romarsko Marijino cerkev. Ta je bila nekoč največja božja pot v teh krajih, saj jo je ob glavnem romarskem prazniku 15. avgustu obiskalo med 10 in 30 tisoč romarjev. Ti so so sem prihajali iz vse Štajerske, Kranjske, Koroške in celo Hrvaške.

Marija Zveda iz Nove Štifte je tudi v naših časih še vedno živahno romarsko središče. Današnja podoba cerkve je privlačna, saj njena belina sredi narave sveti kakor plamenčki, o katerih so pripovedovali ljudje na začetku božje poti. Njena posebna znamenitost pa je tudi oblečen Marijin kip z Jezusom, ki je iz 16. stoletja, ko je nastala božja pot.

Marija priprošnjica v težavah

V župniji Ljubno ob Savinji so se naši kolesarski romarji oglasili pri podružnični cerkvi Marije Vnebovzete, ki je pokopališka cerkev, umetnostno še bolj bogata, kot župnijska. V njej je med drugim oltar Janeza Vurnika iz Radovljice, prezbiterij pravkar obnavljajo. Župnik Martin Pušenjak, ki je sprejel kolesarje Radia Ognjišče, se je v mislih spomnil na svoja romanja na Ptujsko goro k Mariji zavetnici s plaščem, kjer se je v otroštvu tudi rodil njegov duhovni poklic.

Ko položiš roko na lok, se pridružiš večtisočletni zgodovini prednikov

Karli Gradišnik je človek, ki se ukvarja z mnogo stvarmi. Najbolj je najbržda poznan kot citrar, a na domačiji v Logarski dolini v Matkovem kotu, kjer ves čas je živel, razen ko je bil v času šolanja v internatih, imajo turistično kmetijo. Ker se je sam ukvarjal z lokostrelstvom, tudi gostom ponuja možnost, da primejo za lok in se naučijo veščin ter tudi preizkusijo ustreliti kakšno tarčo živali v 3D obliki. To je 'šport', pravi Karli Gradišnik, s katerim so se ukvarjali predniki. O delu na kmetiji pa je dejal, da je prijetno, le da jih včasih morijo nečloveški državni zakoni in predpisi.

Iz skupnosti izhajajo vrednote, ki so pomembne za življenje.

V prvem dopoldanskem javljanju ob 9.35 je Blaž Lesnik k pogovoru povabil Klemena Matka z ene izmed najvišje ležečih kmetij (nad 1.200 metrov nad morjem). Ukvarjajo se z gozdarstvom, kmetijstvom, pašništvom, pridelavo ekološke hrane z roko v roki s turistično dejavnostjo. Spregovoril o tem, kako se tamkajšnji otroci šolajo, saj je osnovna šola v Solčavi oddaljena 11 kilometrov. Klemen Matk je še podčrtal, da je življenje v teh krajih opominja na dimenzijo Boga. Ljudje ob nedeljah hodijo k maši v cerkvi Marije Snežne, pomembna pa so tudi srečanja po maši. Tako skupnost goji duhovnost in iz tega izhajajo vrednote, ki so pomembne za delovanje in življenje človeka. Klemen Matk je še spregovoril o igranju na citre, prisluhnili pa smo tudi pesmi Okteta Žetev, pri katerem poje.

 

Kolesarski Bim-bam-bom

Tanja Dominko je ob 7.10 k mikrofonu povabila strastnega kolesarja Janeza Rožmana, očeta letošnjega novomašnika Bernarda iz župnije Predoslje. Obujala sta spomine na to, kako je otroke (z ženo Ano sta starša šestih otrok) navdušil za kolesarjenje. Dejal je, da pred dvajsetimi leti prometa še ni bilo tako veliko in kolesarjenje po cestah ni bilo nevarno, zdaj pa svetuje vožnjo po kolesarskih poteh. Ena takih, primerna za družine in otroke, je v Zgornjesavski dolini od Mojstrane do meje in naprej do Trbiža. Da bo kolesarjenje za otroke zanimivo, pa mu moramo dodati še kakšne postanek ali ogled ob poti.

Okvirni program 2. romarskega dne

Romarji se bodo jutranje svete maše udeležili v Solčavi ob 9. uri. Po pogovoru z župnikom župnije Ljubno ob Savinji Martinom Pušenjakom o cerkvi Marije Vnebovzete na ljubenskem pokopališču in opoldanski molitvi nekje na poti bodo v zgodnjem popoldnevu hiteli proti Novi Štifti, v cerkev sv. Marije Zvezde, ki je priljubljena božja pot. Novo cerkev, ki so jo zgradili potem, ko je stara pogorela, je posvetil škof Anton Martin Slomšek. Tam nas bo počakal župnik Alojzij Ternar.

Potem jih čaka pot po Zadrečki dolini do Nazarij k cerkvi Marijinega Oznanjenja in h klarisam ter njihovim molitvam. V Braslovčah jih bosta sprejela Marija Vnebovzeta in župnik Milan Gosak, a preden pridejo na cilj - v petrovško baziliko Marijinega obiskanja – se bodo ustavili še v Savinjskem Lurdu, v podružni cerkvi župnije Griže.

Kolesarska ekipa (od leve): Izidor Šček, Blaž Lesnik, Tone Gorjup, župnik Lojze Hostnik - kolesarski gost, Tanja Dominko, Marko Zupan, Lidija Zupanič, Urša Sešek in Bernard Rožman. Manjka Matej Kržišnik, ki vozi kombi in skrbi za tehniko.

Zapis utrinkov s prvega dneva romarske poti si lahko preberete v samostojnem članku. 8. kolesarsko romanje Od Marije k Mariji, bomo tudi letos zaključili na praznik Marijinega rojstva, v četrtek, 8. septembra, ko se ob 10.00 srečamo v petrovški baziliki Marijinega obiskanja. Lepo vabljeni!

 

Kolesarski vtisi ... 

Lidija Zupanič je takole zapisala:

Ob koncu drugega kolesarskega dne pritrjujem, hvala Bogu, da je konec.

Preprosto, bilo je naporno, vsaj zame. Če ni kondicije, pač ni kaj pričakovati in po vzponih, prevoženih kilometrih, ki smo jih v dveh dneh našteli 170, je rezultat znan. In zadnji vzpon, k Lurški Mariji v Savinjski dolini, ki stoji na zelo lepem griču nad Grižami, je bil višek vsega. V mojih očeh nemogoče dosegljiva točka, do katere sem uspela priti le peš ob kolesu. Lepa je ta točka, zanimiv pogled v dolino, čudovit razgled na okolico. Brez spodbude ne bi bila deležna teh lepot, zato sem hvaležna vsem kolesarjem, s katerimi smo premagovali kilometre v teh dveh dneh. Tudi to je pomembno, dobra družba in spodbuda.

Ko gledam sedaj nazaj na to posebno, drugačno romarsko pot, mi najbolj ostaja današnja pridiga Lučkega župnika, ki nam je na poseben, zelo preprost, a praktičen način približal našo mater Marijo. Zakaj je naša mati? Ker je Jezusa neskončno ljubila, ker je trpela pod križem, jo je Jezus daroval tudi nam za mater. Želel si je, da ga tudi mi tako ljubimo, kot ga je ljubila ona. Postavil nam jo je za zgled, za priprošnjico.

In bila je, na tej kolesarski poti je bila prava priprošnjica. Spremljala nas je vso pot, v cerkvah, posvečenih v njeno čast, smo se ustavili, skupaj zmolili in svoj fizični napor darovali za potrebe. Tiste, ki smo jih imeli skrite vsak pri sebi, in tiste, ki so sploh namen našega tradicionalnega kolesarskega romanja. Od Marije k Mariji, bodi tako tudi v našem življenju.