Ddr. Jože Hlebš: "Vse, kar diha, ima dušo."

| 03.09.2016, 20:41

V prvi septembrski oddaji "Naš gost" smo gostili dvakratnega doktorja, biologa in filozofa, Jožeta Hlebša. Svojo bogato znanstveno in pedagoško kariero si je zgradil v Salzburgu, kjer je njegov drugi dom, redno pa se vrača v domovino. Srečanju z njim je med drugim botrovala izdaja njegove zadnje knjige, z naslovom "Filozofija narave", ki je izšla pri Celjski Mohorjevi Družbi. Predstavitev omenjenega dela bo v ponedeljek, tretjega oktobra, ob enajsti uri, v knjigarni Celjske Mohorjeve na Nazorjevi ulici v Ljubljani. Vabljeni. Knjigo priporočamo v branje, obenem pa vabimo tudi k poslušanju radijskega intervjuja z dr. Jožetom Hlebšem, v katerem se nam odkrije pomemben drobec njegove široke osebnosti in izjemne modrosti.

Človek zapusti življenje brez, da bi se spoznal, brez, da bi vedel, kam gre.

Ddr. Jože Hlebš: "Ljudje se žal ne poglabljajo dovolj v resničnost in zato zapadejo v mite. Mislijo, da obstoja samo merljivo. Takšno je veljavno splošno prepričanje." Ddr. Jože Hlebš je v Ljubljani na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo vpisal smer kemija, na Biotehniški fakulteti pa smer biologija. Vzporedno je na Filozofski fakulteti opravljal izpite iz kulturne antropologije pri slovitem akademiku prof. dr. Srečku Brodarju. Nato je študij nadaljeval v Avstriji in leta 1973 doktoriral na Zoološkem inštitutu Univerze v Salzburgu s temo o Biologiji in fini strukturi možganov znamenite postojnske človeške ribice. Filozofijo je začel študirati na Teološki fakulteti v Ljubljani ter po opravljenih izpitih pri profesorjih akademiku Antonu Trstenjaku in Janezu Janžekoviču nadaljeval študij na Salzburški univerzi, kjer je doktoriral tudi iz filozofije. Do upokojitve je na omenjenem inštitutu deloval kot profesor za področje filozofije narave in filozofije naravoslovnih znanosti, ki je nova znanstvena smer v Evropi, in ki ji je prav sam utiral pot. (Povzeto po opisu J. Faganela iz knjige "Filozofija narave")

Dr. Jože Hlebš: "Moja karierna pot se je začela verjetno zaradi največjega impulza, spoznati življenje v vseh njegovih oblikah. Študijsko izobraževanje sem začel na področju kemije, nato biologije, sledila je psihologija, tej antropologija in končno filozofija. Precej zapletena pot. V času študijskih let, tudi pozneje v tujini, sem imel nekaj odličnih in zelo uglednih profesorjev, ki so me veliko naučili in mi dali ogromno znanja ter formacijo, ki mi omogoča pisanje knjig."

"Moj pogled na Slovenijo in Slovence je dokaj kritičen. Na žalost se ni uresničilo, kar smo upali in si želeli, da se bo. Iz Slovenije sem odšel, ker tu ni bilo možnosti delovanja v smeri, ki me je zanimala, nekaj le-te razkriva tudi moja zadnja knjiga "Filozofija narave". Pisati sem hotel knjigo o problemu evolucije, ki je pred desetletji ne bi nihče izdal. V Sloveniji, takrat je bila še del Jugoslavije, preprosto nisem imel možnosti pisnega in kritičnega izražanja, temelječega na dejstvih in filozofskem razmisleku."

"V Sloveniji danes, na žalost, prepoznavam katastrofalne moralne in duhovne razmere. Tolikšnega sovraštva do krščanstva, kot ga je zaznati v Sloveniji, drugod ni čutiti. Seveda je tudi drugod nekaj zavračanja, toda tolikšnega odpora in sovraštva ne."

"Nekateri nas skušajo prepričati, da je življenje le fizika in kemija, kar je popolno nasprotje od tega, kar nam kaže resničnost. Narava mi je vedno veliko pomenila. Včasih sem prav užival med opazovanjem in poslušanjem narave. Narava, in kar doživljam ob njej, je čustvo. Vedno me je zanimalo, kaj je njeno bistvo, kaj drži skupaj naravo, v čem se razlikuje recimo žival od rastline. Ko je človeka prežel duh, je v življenje človeka prišla povsem nova razsežnost. Duh je naredil človeka. Duh pa prihaja od zgoraj, od višjega pojma. Vsako bitje je oblikovana materija po nekem principu. Človek je "uduhovljeno" bitje in to je treba upoštevati. Duh je tisto, po čemer se od vsega drugega razlikuje človek. Zaradi duha je človek razvil etiko, religijo, kulturo in vse drugo."

"Duh je tista danost, ki nas dela ljudi. Ne smemo pa biti naivni. Človek nikoli ne pade na stopnjo živali, postane lahko samo demoničen. Demon je padli duh. Duhovno sfero človeka moramo pravilno razumeti in prav vrednotiti. Nobena zverina ne počne tega, kar dela padli človek!"

"Nastanek življenja ni mogoče razložiti samo iz materije, samo iz fizike in kemije. Iz česa izhajam pri sklepanju o obstoju Boga? Ko vidim, da je vse na svetu spremenljivo, si rečem, nekaj pa mora biti nekontingentno. Kaj je tisti princip, ki omogoča, da vse obstaja? Na podlagi filozofije pridemo do tega, da Bog eksistira. Kakšen je Bog, kako je videti, to pa je že drugo vprašanje. Bog ni samo ljubezen, je tudi pravičnost, ..., Bog je vse. Včasih tudi religija razlaga, oprostite, neumnosti."

"Vse moje knjige so poizkus približati človeku misterij življenja in našega bivanja. V to, kar pišem, sem globoko prepričan. Čas je skrivnost. Čas je samo tam, kjer se kaj dogaja, kjer se kaj giblje. V Bogu časa ni. V večnosti ni časa. Duh je lahko samo večen, ni uničljiv."

To je le nekaj misli ddr. Jožeta Hlebša iz sobotnega pogovora za oddajo Naš gost. Vzemimo v roke njegove knjige in raziskujmo. Mislimo. Smo veliko več, kot nam širša zavest aktualne civilizacije govori.