Srce vsake dežele so otroci, tudi v Peruju
Zakon o preprečevanju nasilja v družinah – nova pot v permisivnost?
Slovenija Marjana Debevec
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je dopoldne obravnaval predlog novele zakona o preprečevanju nasilja v družini. Po predlogu naj bi še bolj zaščitili žrtve nasilja v družini in izboljšali delovanje državnih institucij pri obravnavanju tovrstnega nasilja. Predlog izrecno prepoveduje nasilje v družini in telesno kaznovanje otrok. Strokovna javnost in civilna družba po eni strani pozdravljata prepoved vsakršnega nasilja v družini, po drugi pa opozarjata na vnovične elemente permisivne vzgoje in škodljivost prepovedi dela otrok v družinah.
V Študijsko raziskovalnem centru za družino zakon podpirajo, ker poudarjajo, da je potrebna ničelna toleranca do vsakršnega nasilja v družini. Specialni pedagog Marko Juhant pa po drugi strani poudarja, da je bilo fizično kaznovanje že od nekdaj prepovedano. Težave se bodo po njegovem pokazale v praksi, ko si na primer učitelji ne bodo upali vzeti telefona srednješolcu, ki se bo med poukom glasno pogovarjal po telefonu. »Tu so težave. Zelo bomo odvisni od prvih zapletov in prvih tolmačenj. Tolmačijo pa zakona ne tisti, ki ga delajo. Zakon tolmačijo vedno drugi.«
Novi zakon je po Juhantovih besedah narejen za družine, kjer vzgoja ne gre. Za družine, kjer ni nasilja in so otroke vzgajali na blag način, ta zakon ne pride v poštev. Vprašanje pa je, kako se bodo tudi ti starši odzvali, ko bo potrebno ukrepati. »No recimo, teoretično vprašanje, ki bo žal tudi praktično: Ali starš sme vzeti svojemu najstniku telefon, ko je ugotovil, da je po telefonu naročil nekomu, da mu prinese travo za kaditi.«
Zakon ima po njegovih besedah veliko napak: omenjeno je na primer le, da so moški nasilneži, ženske nikoli ter mnoge pomanjkljivosti. »Se pa resno bojim, da zaradi tega, ker starši nimajo nekega vzorca, kako ravnati: dobili so samo česa ne smejo, ne pa, kaj pa lahko, da bodo starši popustili pri vzgoji in da prihaja nov val permisije. Otroci bodo delali, kar bodo hoteli, starše bodo stisnili v kot.«
Na zakon se je odzvala tudi civilna družba. V Družinski pobudi pozdravljajo prizadevanja vlade za zmanjševanje nasilja v družini. Obenem pa opozarjajo, da je treba nasilje bolj točno definirati. Predsednik pobude Tomaž Merše: »V marsikaj je treba kdaj otroka prisiliti: na primer, da vzame zdravilo. Tukaj je prepovedno otroka prisiliti, da nekaj stori: se pravi, je naredil neko škodo, in zahtevati od njega, da to pospravi in ga prisiliti k temu, je tukaj prepovedano. Se pravi: pogrešamo dodatna pojasnila k temu, kaj pa v resnici ni nasilje.«
V Gibanju za otroke in družine medtem opozarjajo na nekatere škodljive predloge sprememb, ki grobo posegajo v ustavno zagotovljeno pravico staršev do vzgoje svojih otrok. Še posebej opozarjamo na prepoved dela otrok v družini, je povedal Franc Donko.
»Gre gre za škodljivo sporočilo in dolgoročno škodo za otroke. Delovne navade, ki si jih otrok pridobi v družini, s tem, da že v mladosti pomaga pri domačih opravilih v gospodinjstvu, na kmetiji ali družinski dejavnosti so ena njegovih najpomembnejših popotnic v življenje«. V gibanju so prepričani, da ge v tem primeru za nesprejemljivo in nedopustno škodo za naše otroke.
