V Ljubljani zahvalna maša za kanonizacijo Matere Terezije

Slovenija | 06.09.2016, 12:56 Marjana Debevec

V župnijski cerkvi na Ježici je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore sinoči daroval zahvalno sveto mašo ob kanonizaciji Matere Terezije iz Kalkute. V tamkajšnjem starem župnišču so se namreč Misijonarke ljubezni naselile 16. julija 1987, leta 2006 pa so odprle še Zavetišče Božjega usmiljenja za brezdomce. Sinoči so skupaj z nadškofom in župljani obhajale god svoje ustanoviteljice in vzornice.

Tudi mi smo poklicani, da bi življenje živeli kot svetniki, je zbrane na zahvalni maši za kanonizacijo Matere Terezije nagovoril nadškof Stanislav Zore. Potem, ko je opisal redovniško pot in klic v klicu, ki ga je prejela Mati Terezija, da bi živela med najbolj ubogimi med ubogimi in v njih ljubila Jezusa, je opisal njeno povezanost s Slovenijo. »Najprej čisto na začetku svoje odločitve za redovništvo, ko sta preko Ljubljane leta 1928 s Slovenko Betko Kanjič potovali na Irsko, da bi tam vstopili v kongregacijo Loretskih sester.«

V Ljubljano na obisk jo je zatem povabil nadškof Šuštar. Prišla je 30. junija 1980 in do zadnjega kotička napolnila ljubljansko stolnico. »Vsi so jo prišli poslušat, ker so jo vsi nosili v srcu. In ker so vsi bolj ali manj zavestno želeli, da bi se nekaj njenega: nekaj njenega odnosa do Boga; morda tudi nekaj njenega odnosa do revežev, prelilo tudi nanje.«

Mati Terezija je leta 1987 v Ljubljano poslala svoje sestre, ki so kasneje ustanovile še zavetišče za brezdomce.

Sicer pa je nadškof Zore spregovoril tudi o trenutkih njene smrti, ko je zunaj divjala huda nevihta, kar je spominjalo na dolga leta teme, v kateri je živela znotraj sebe, ko ni v sebi čutila Boga. »Morala je biti pripeta z Jezusom v tisto strašno samoto, v kateri je Jezus začel moliti psalm: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«, je dejal nadškof Zore in dodal, da je bila v njej noč, kakršne ni poznal mogoče niti sv. Janez od Križa. Po drugi strani pa je bilo njeno življenje eno samo izžarevanje Boga. Kako je to mogoče, se je vprašal ljubljanski nadškof in odgovoril, da ga je videla v obrazu vsakega človeka, se dotaknila Njegovega telesa v vsakem zapuščenem umirajočem. Na ta način je vse svoje življenje živela z Bogom, je zbranim ob zahvalni sveti maši še dejal nadškof Zore.