Papež v Gruziji
VIDEO: Papež v Gruziji – 1. dan: Gospod Jezus, pridruži tvojemu križu trpljenje mnogih nedolžnih žrtev
Cerkev po svetu
Papež je prvi dan v Gruziji odšel na vljudnostni obisk k predsedniku republike, v predsedniški palači pa je nagovoril tudi predstavnike oblasti in civilne družbe. Sledilo je srečanje s pravoslavnim katolikosom in patriarhom vse Gruzije, nato je na programu še srečanje z asirsko kaldejsko skupnostjo.
Papež je prvi nagovor v Gruziji namenil oblastem in civilni družbi. Spomnil je na krščansko dediščino te dežele, ki sega že v začetek 4. stoletja, in omenil 25-letnico neodvisnosti Gruzije. Območje je po besedah svetega očeta tudi naravni most med Evropo in Azijo, kjer se srečujeta dva različna svetova. Ob tem je pozval k dialogu.
Za miroljubno sobivanje je potrebno vzajemno spoštovanje in razumevanje ter upoštevanje suverenih pravic vsake države ter spoštovanje načel za enakopravne in stabilne odnose med državami. A v vse preveč državah sveta prevladuje logika, ki ne dopušča razlik in drugačnega mišljenja, ki se vedno pojavi v krogu civiliziranega dialoga, kjer prevladujejo razum, zmernost in odgovornost. »Dialog je še posebej pomemben v sedanjem zgodovinskem trenutku, ko ne primanjkuje nasilnih ekstremizmov, ki manipulirajo s civilnimi in verskimi načeli ter jih izkrivljajo za temne načrte prevlade in smrti,« je poudaril papež.
Gruzijski predsednik Margvelashvili je bil v svojem nagovoru precej oster do Rusije, ko je omenil razmere v Abhaziji in Osetiji. Država, je dejal, je še vedno žrtev vojaške agresije s strani druge države. 20 odstotkov ozemlja je okupiranega, 15 odstotkov ljudi je beguncev. "Tem ljudem so odvzeli hiše samo zato, ker so Gruzijci. Samo 40 kilometrov od tu je postavljena bodeča žica, ki miroljubnemu prebivalstvu, sosedom in sorodnikom preprečujejo medsebojne odnose. Samo 40 kilometrov od tu so ljudje vsak dan priča nasilju, ugrabitvam, umorom in žalitvam, ki globoko ranijo dostojanstvo. Kljub temu mi ne iščemo spopadov, iščemo le pot, ki bo našo državo popeljala v osvoboditev tuje zasedbe in k miru.«
Papež je zato pozval: »Vsakdo bi moral imeti v srcu na prvem mestu usodo človeškega bitja v njegovi konkretnosti in si prizadevati, da razlike ne bi prerasle v nasilje, ki lahko povzroči uničujočo katastrofo za ljudi in družbo. Etnične, jezikovne, politične in verske razlike so lahko in morajo biti vir medsebojne obogatitve v korist skupnega dobrega. Razlik ne smemo uporabiti kot izgovor za preoblikovanje različnosti v konflikte in konflikte v neskončne tragedije. Vsakdo bi moral imeti možnost živeti v miru v svoji deželi ali se svobodno vrniti, če jo je bil iz kakršnega koli razloga prisiljen zapustiti," je dejal papež.
Papež gruzijskemu patriarhu: Skupaj oznanjajmo Jezusovo navzočnost
Papež Frančišek se je popoldne srečal z gruzijskim patriarhom Ilijo II. Poudaril je, da je s svojim obiskom v Vatikanu obrnil novo stran v odnosih s katoliško Cerkvijo. Šlo je namreč za prvi obisk kakšnega gruzijskega patriarha na sedežu rimske Cerkve. Od tistega zgodovinskega srečanja, ko sta si papež Frančišek in patriarh Ilija izmenjala poljub miru, so se stiki med obema cerkvama le še poglabljali. Tokratno srečanje po papeževih besedah poteka v času, ko je svet žejen usmiljenja, edinosti in miru. Zato naj bi se vezi med cerkvama še bolj okrepile.
Pravoslavna Cerkev v Gruziji je utemeljena na apostolu Andreju, rimska Cerkev pa na mučeništvu apostola Petra. Danes imata zato obe Cerkvi po papeževih besedah priložnost, da obnovita bratstvo, saj sta bila oba apostola tudi v resnici brata. Jezus ju je skupaj poklical, naj pustita mreže in postaneta ribiča ljubi. »Predragi brat, pustimo, da nas znova pogleda Gospod Jezus, da nas pritegne s svojim povabilom, naj pustimo za seboj to, kar nam preprečuje, da bi skupaj oznanjali Njegovo navzočnost«, je patriarha povabil sveti oče. V tem naj bi jih po njegovih besedah podpirala ljubezen, ki je preobrazila življenje apostolov. Gre za ljubezen, ki je pripravljena dati tudi življenje za drugega. Takšna ljubezen nam po papeževih besedah pomaga preseči nerazumevanja iz preteklosti, računice sedanjosti in strahove pred prihodnostjo.
Prav takšna ljubezen pa je po papeževih besedah skozi zgodovino navdihovala tudi gruzijski narod, da je uspel premagati številne preizkušnje in hkrati ustvariti tako bogato kulturno dediščino. Med mnogimi svetniki je spomnil na sv. Nino, ki je vero širila predvsem s križem iz vinske trte. »Da bi evangelij tudi danes prinesel sadove, moramo, dragi brat, ostati še bolj trdni v Gospodu in zedinjeni med nami. Množica svetnikov, ki jih je dal vaš narod, nas spodbuja, da evangelij postavimo na prvo mesto in ga oznanjamo odprti za nenehne Božje novosti.«
Težave naj ne bi bile prepreke, ampak spodbuda, da bi se bolje spoznali, je nadaljeval Frančišek, molili drug za drugega in skupno pričevali.
Spomnil je tudi, da je Gruzijce posebna vrednota prijateljstvo in jim zagotovil, da želi biti iskren prijatelj tega ljubljenega naroda.
Sovražnike, ki niso iz krvi in mesa, ampak so duhovi zla zunaj in znotraj nas, pa lahko po njegovih besedah premagamo z mirom in odpuščanjem. Tukaj je papež posebej omenil številne mučence, ki so svojo kri prelili iz ljubezni. »Njihova priprošnja naj potolaži mnoge kristjane, ki tudi danes po svetu trpijo preganjanja in žalitve ter utrdi v nas željo biti bratsko zedinjeni, da bomo oznanjali evangelij miru«, je v nagovoru gruzijskemu pravoslavnemu patriarhu Iliji še dejal papež Frančišek.
Papež Gospoda prosil za vse preganjane kristjane v Iraku in Siriji
Papež Frančišek je nato obiskal še katoliško kaldejsko cerkev sv. Simona, kjer se je srečal z asirsko kaldejsko skupnostjo. S tem srečanjem je želel predvsem podpreti kaldejsko skupnost v Iraku in Siriji, ki že vrsto let trpi zaradi vojne in nasilja. Srečanje je potekalo v molitvenem duhu.
Papež je Gospoda prosil, naj z močjo svojega vstajenja premaga trdoto src tistih, ki so ujetniki sovraštva in sebičnosti ter tako premaga kulturo smrti in razcveti zmagoslavje življenja. »Gospod Jezus, pridruži tvojemu križu trpljenje mnogih nedolžnih žrtev: otrok, ostarelih in preganjanih kristjanov; objemi s svojo velikonočno lučjo globoko ranjene: zlorabljene, oropane svobode in dostojanstva; daj okusiti trdnost tvojega kraljestva tistim, ki živijo v negotovosti: beguncem, izgnancem in tistim, ki so izgubili veselje nad življenjem«. Papež se je v molitvi spomnil tudi vseh narodov v vojni, in molil, da bi se naučili poti sprave, dialoga in odpuščanja. Posebej je omenil Sirijo in Irak ter Gospoda prosil, naj podpira kristjane v diaspori.
Zatem se je sveti oče rokoval z vsemi škofi, ki so prišli iz različnih držav, še posebej iz Iraka.
