Pierbattista Pizzaballa
P. Pizzabballa prejel škofovsko posvečenje
Cerkev po svetu | Marta Jerebič
V stolnici v Bergamu v Italiji je v soboto škofovsko posvečenje prejel p. Pierbattista Pizzaballa, ki ga je papež junija imenoval za apostolskega administratorja jeruzalemskega latinskega patriarhata in ga povzdignil v nadškofa. 51-letni frančiškan, ki prihaja iz Italije, od leta 1990 živi v Sveti deželi, od maja 2004 do aprila letos je bil njen kustos. V svojem kratkem nagovoru je dejal, da si bo v novi funkciji prizadeval za mir, ki ne bo le premirje, ampak prisrčno in iskreno sprejemanje drugega, trdna želja po poslušanju in dialogu.
Dejstvo, da papež Frančišek po odstopu patriarha Fouada Twala, ki se je s položaja umaknil zaradi starosti, ni takoj imenoval novega latinskega patriarha v Jeruzalemu, ampak zaenkrat le določil apostolskega administratorja, je sprva poskrbelo za presenečenje, ki pa ga je mogoče utemeljiti z ekumensko obzirnostjo. Pravoslavna stran je vnovično ustanovitev latinskega patriarhata v 19. stoletju razumela kot provokacijo. Med latinskim patriarhatom in frančiškansko kustodijo, ki v okviru katoliške Cerkve že od srednjega veka skrbi za svete kraje v Sveti deželi, so običajno vladali napeti odnosi.
P. Pizzaballa je zato v enem prvih intervjujev po imenovanju kot prednostno nalogo označil prizadevanja za edinost med katoliško Cerkvijo in drugimi krščanskimi skupnostmi »na območju, zaznamovanem z razkoli in spori« ter skrb za odprt in prijateljski dialog z islamskimi in judovskimi skupnostmi.
Jeruzalemski latinski patriarhat se razteza od Jordanije do Cipra, vmes je Sveta dežela z Izraelom in Palestino ter Jeruzalemom kot središčem. Gre za zelo široko ozemlje, kjer so politične, družbene in pastoralne razmere zelo različne.
A kot pravi nadškof Pizzaballa, Cerkev ne bo mogla spremeniti ali vplivati na politiko, lahko pa iz srečanja s Kristusom pričuje o upanju in zaupanju, predvsem pa ne dopusti, da bi jezik sovraštva in nasilja prevladal med nami. Nadškof Pizzaballa je opozoril tudi na vse hitrejše družbene spremembe na Bližnjem vzhodu. Spreminja se vloga družine, veliko mladih je brezposelnih, ekonomija pa je nasploh krhka.
