Papež pozdravlja romarje
Papež obsodil vero, ki si jo oblikujemo po svoje
Svet Marjana Debevec
Papež Frančišek je današnjo katehezo, namenjeno zbranim na Trgu sv. Petra, posvetil usmiljenju, ki odrešuje. Ob tem je obsodil religijo, ki so jo ustvarja človek sam in Boga omeji le ne nek idol, ali pa se celo pohujša nad usmiljenjem. Blagor pa tistim, ki zaradi Jezusovih besedah in dejanj slavijo Očeta, ki je v nebesih, je zatrdil.
Papež se je navezal na evangeljski odlomek, kjer Janez Krstnik pošlje svoje učence Jezusa vprašat, ali je on mesija, ali naj čakajo drugega. Sam je namreč željno pričakoval odrešenika, vendar ni razumel Jezusovega načina delovanja, saj je v središče svojega pridiganja postavljal pravičnost, medtem ko je Jezus temeljil na usmiljenju. Njegove odgovor je bil torej: Povejte Janezu, kar vidite; slepi spregledajo, hromi hodijo in tako naprej. »Jezus odgovori, da je konkretno orodje Očetovega usmiljenja, ki gre vsem naproti ter jim prinaša tolažbo in odrešenje«, je dejal Frančišek.
Jezus svoj odgovor Janezu Krstniku sklene z besedami: Blagor tistemu, ki v meni ne najde vzroka za pohujšanje. Pri tem po papeževih besedah opozori na nevarnost, da bi nam njegova dejanja usmiljenja preprečevala verovati. Blagor pa tistim, ki ob Jezusovih dejanjih in besedah slavijo Boga, ki je v nebesih.
Tudi današnji človek si ustvarja podobo Boga, ki mu preprečuje, da bi okusil njegovo resnično navzočnost, je dejal sveti oče. »Nekateri si oblikujejo svojo vero, ki Boga omeji na omejen prostor lastnih želja in prepričanj. Toda ta vera ni spreobrnjenje h Gospodu, ki se razodeva; še več, preprečuje jim spodbujati življenje in vest. Drugi omejijo Boga na nek lažen idol; njegovo sveto ime uporabijo zato, da bi opravičili svoje interese, ali celo za sovraštvo in nasilje. Spet za druge je Bog le neke vrste psihološko zatočišče, kamor se zatečejo v težkih trenutkih: gre za vero, ki je usmerjena sama vase, neprepustna za moč usmiljene Jezusove ljubezni, ki nas usmerja k bratom«, je dejal Frančišek.
Po njegovih besedah so tudi takšni, ki Kristusa smatrajo le kot dobrega učitelja etičnih naukov, pa tudi tisti, ki vero omejijo le na oseben odnos z Jezusom in tako zavrnejo njegovo misijonarsko spodbudo, ki je sposobna spremeniti svet in zgodovino. »Mi kristjani pa verjamemo v Jezusovega Boga. Njegova želja pa je ta, da bi rasli v živi izkušnji njegove skrivnosti ljubezni«, je dejal sveti oče in vse vernike povabil k molitvi za dar velike vere, da bi tudi mi postali orodja usmiljenja.
