Ne pozabite na zatiranje invazivnih rastlin

| 10.08.2016, 12:17

Zadnja sprememba Uredbe o navzkrižni skladnosti, predpisa, ki določa minimalne zahteve s področij okolja, podnebnih sprememb, dobrega kmetijskega stanja zemljišč, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali, je bila sprejeta lansko leto, je v jutranjem kmetijskem nasvetu povedala mag. Tatjana Pevec, svetovalka specialistka za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme.

Po njenih besedah namen Uredbe o navzkrižni skladnosti, ki se jo morajo držati tudi vsi kmetje, ni zniževanje izplačil Skupne evropske kmetijske politike, pač pa predvsem obveščanje upravičencev, da morajo predpisane zahteve spoštovati in na svojih kmetijah tudi izvajati, če želijo sredstva v celoti prejeti. V prispevku je mag. Tatjana Pevec odgovorila na najpogostejša vprašanja, ki se na tem področju postavljajo.

Kdo so zavezanci, kako so seznanjeni z zahtevami in kdo je zadolžen za kontrolo izvajanja?

Zavezanci za izpolnjevanje zahtev Navzkrižne skladnosti so vlagatelji zahtevkov za neposredna plačila, prejemniki plačil iz Programa razvoja podeželja in prejemniki plačil za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov ter za zeleno trgatev. Navzkrižno skladnost morajo torej upoštevati vsi, ki dobijo državna sredstva. Za kontrolni sistem in upravne kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo je pristojna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Na terenu so kmetje že sorazmerno dobro seznanjeni z zahtevami navzkrižne skladnosti, kljub vsemu pa še vedno prihaja do nepravilnosti. Trenutno je najbolj aktualna zahteva glede zatiranja invazivnih tujerodnih rastlin.

Kaj zakonodaja zahteva glede teh rastlin in katere invazivne rastline se pojavljajo tudi na slovenskih kmetijskih zemljiščih?

Uredba o navzkrižni skladnosti je razdeljena na 13 poglavij. Sedmo, ki obravnava dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč med drugim omenja tudi INVAZIVNE TUJERODNE RASTLINE, ki se na kmetijskih površinah, ki so v obdelavi, največkrat pojavljajo po robovih in na delih, ki so manj primerni za kmetijsko pridelavo. Kmetje že obstoječe invazivne tujerodne vrste s košnjo, pašo ali drugimi načini mehanske odstranitve vsaj delno obvladujejo. Cilj je odstranjevanje in s tem preprečevanje širjenja sestojev invazivnih tujerodnih vrst, saj so te prepoznane kot ena največjih groženj biotski pestrosti. V ožjem pomenu besede »invazivka« gre za vrste, ki so najpogosteje s človekovo pomočjo prispele na novo območje in se tam tako udomačile, da s svojim širjenjem povzročajo očitne spremembe v zgradbi ali delovanju naravnih ekosistemov.

Uredba določa, da ob kontroli na pretežnem delu kmetijskih površin ne sme biti naslednjih invazivnih tujerodnih vrst:

• ambrozija/pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisifolia)
• rudbekija/deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata)
• kanadska zlata rozga (Solidago canadensis)
• orjaška zlata rozga (Solidago gigantea)
• enoletna suholetnica (Erigeron annuus)

Zatiranje teh vrst je nujno potreben ukrep in jih lahko zatiramo mehansko, torej jih mulčimo, kosimo, ožigamo s plameni ali pulimo ali pa uporabimo herbicide.

Na kaj morajo biti kmetje posebej pozorni glede vodenja evidenc?

Vse evidence o delovnih opravilih, zbirnike o gnojilih in uporabi sredstev za varstvo rastlin, ki jih zavezanci za navzkrižno skladnost vodijo v okviru ukrepov Skupne kmetijske politike, agencija uporabi za namene kontrole. Poleg vodenja teh evidenc pa je potrebno voditi tudi ostale evidence, ki izhajajo iz posameznih uredb in pravilnikov, kljub temu, da morda niste vključeni v noben ukrep.Upoštevanje zahtev navzkrižne skladnosti je za kmetovalce pomembno, saj le tako ne bo prišlo do kršitev in posledično do sankcij.

Mag. Tatjana Pevec še svetuje, da se kmetje za pomoč pri svetovanju o izpolnjevanju zahtev navzkrižne skladnosti in nasvete o preventivnem delovanju ter preprečevanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, obrnejo na Javno kmetijsko svetovalno službo in se dogovorite za svetovanje na vaši kmetiji.