Damijana Medved
Matej Kržišnik
Tanja Dominko
Za srce Afrike (foto: Slovenska Karitas)
Za srce Afrike

Slovenski dobrotniki lajšajo življenje četrt milijona prebivalcev v osrčju Afrike

24.08.2016, 15:28 Petra Stopar

Na Slovenski Karitas so predstavili tradicionalni dobrodelni akciji, v katerih s pomočjo zbranih sredstev darovalcev pomagajo najrevnejšim družinam v Afriki. Sredstva so skupaj z razvojno pomočjo Ministrstva RS za zunanje zadeve namenjena državam, v katerih delujejo naši misijonarji, in sicer Burundi, Ruanda, Madagaskar, Malavi in Centralnoafriška republika.

Od 15. avgusta do 15. septembra Karitas še posebej vabi k darovanju v akciji Za srce Afrike ter akciji Z delom do dostojnega življenja. Pomoč slovenskih dobrotnikov dnevno lajša življenje več kot četrt milijona Afričanov. Zbrana sredstva so namenjena razvojno-humanitarnim projektom na področju zdravstva, šolstva ter oskrbe z vodo in hrano v osrednjem delu črne celine. V zadnjih desetih letih je bilo z darovi posameznikov, podjetij in sofinanciranja posameznih projektov s strani Ministrstva RS za zunanje zadeve zgrajenih in obnovljenih šest šol, štirje zdravstveni centri, tri porodnišnice in deset večjih vodnjakov, je povedala koordinatorka akcije Jana Lampe.

»Hvaležen sem, da smo lani s pomočjo darovalcev zbrali 134.000 evrov v tej akciji in tudi letos upam na radodarnost naših dobrotnikov,« pa je dejal generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic, ki pravi, da so »stiske v Afriki vse večje, bodisi zaradi vojn bodisi zaradi podnebnih sprememb«. Omenjeni akciji pa sta projekt »mrežnega sodelovanja«, pravi, ki so ga »nadgradili s sodelovanjem uporabnikov« – afriških družin – pri akciji Z delom do dostojnega življenja.

Denar, zbran v tej akciji, Karitas namreč nameni za plačilo družinam, kot zaslužek, ki ga prejmejo za lastno delo. Že samo 24 evrov v Afriki zadostuje, da celotna družini preživi mesec, si lahko kupi zdravila, hrano ali šolske potrebščine. Pri takšnem načinu pomoči po besedah s. Vesne Hiti namreč družinski člani ne samo dobijo, marveč tudi nekaj dajo. »Družina naredi nekaj za blaginjo in to, kar prejme, tudi ceni,« je dejala misijonarka. Dodala je, da je pomembno ljudi naučiti, kako naj preživijo. »V začetku smo hrano in zdravila samo delili, s tem pa smo odgovorili samo na trenutno potrebo. Bistveno je, da družine niso odvisne od nas,« je povedala.

Gradnjo vodnjakov, ki sta nujno potrebna za delovanje zdravstvenega centra v Ruzu, je podprlo Ministrstvo za zunanje zadeve RS. V dela je vključenih 50 domačinov.
Gradnjo vodnjakov, ki sta nujno potrebna za delovanje zdravstvenega centra v Ruzu, je podprlo Ministrstvo za zunanje zadeve RS. V dela je vključenih 50 domačinov. © Mojca Urh

Botrov – darovalcev, ki s trajno podporo mesečno pomagajo več kot 260 afriškim družinam, pa tudi družinam v Albaniji in na Šrilanki, je v Sloveniji že več kot 450. Od vseh dejavnikov pa sta po misijonarkini oceni najpomembnejši izobrazba in vzgoja, dokaz za kar so šole, zgrajene prav s sredstvi iz akcije Za srce Afrike in Ministrstva RS za zunanje zadeve.

S slednjega sporočajo, da je Karitas skrbna, pomembna in zanesljiva partnerica, ki se redno prijavlja na razpise za dodeljevanje državne razvojne pomoči. Slovenija je s članstvom v Evropski uniji namreč postala donatorica uradne razvojne pomoči. Lani je tako v sklopu mednarodnega razvojnega sodelovanja za uravnotežen svetovni razvoj namenila 0,15 odstotka BDP, je razložila vodja sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na zunanjem ministrstvu Dubravka Šekoranja. Pohvalila je Karitas pri doslednosti izvajanja projektov in kontinuiteti sodelovanja ter razvejani mreži, v kateri so tudi misijonarji. »Zato mi Slovensko Karitas kot partnerja izredno cenimo, pri čemer moram povedati, da smo pri javnih razpisih zelo strogi, pogoji so zelo ostri, konkurenca izredno velika in naša komisija zelo striktno pregleduje projekte, ali so v skladu z vsemi kriteriji ter vsebinskimi in geografskimi prioritetami slovenskega razvojnega sodelovanja,« je poudarila.

Prisotni na novinarski konferenci: dobrotnica Vida Merše, ki že 6 let podpira družino v Ruandi, vodja sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč MZZ Dubravka Šekoranja, generalni tajnik SK Imre Jerebic in misijonarka s. Vesna Hiti
Prisotni na novinarski konferenci: dobrotnica Vida Merše, ki že 6 let podpira družino v Ruandi, vodja sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč MZZ Dubravka Šekoranja, generalni tajnik SK Imre Jerebic in misijonarka s. Vesna Hiti © Andreja Urh

S pomočjo letošnje akcije Za srce Afrike bodo po besedah Lampetove v Srednjeafriški republiki podprli nakup medicinske opreme za novozgrajene prostore zdravstvenega centra, ki oskrbuje 25.000 prebivalcev, in pomagali pri nakupu hrane za 400 podhranjenih otrok. V zvezi s tem problemom je s. Vesna Hiti še povedala, da so si ocene o podhranjenosti nasprotujoče. Medtem ko ruandske oblasti pravijo, da podhranjenih otrok v tej državi ni več, pa jih je po besedah s. Vesne še veliko, predvsem med drugim in petim letom starosti. Takšni otroci so sicer na videz zelo šibki, a vendar imajo v sebi veliko voljo do življenja, pri njihovi obravnavi pa nista potrebna »samo kruh in mleko, marveč tudi človeška toplina«.

V Ruandi bodo z zbranimi sredstvi pomagali pri gradnji sob in sanitarij za bolnike, ki so v njihovi oskrbi že več mesecev. Ob podpori zunanjega ministrstva bodo nadaljevali z zdravstveno vzgojo ter oskrbo nosečnic in mater, ki se bodo naučile domače izdelave mila in skrbi za novorojenčke. Z zbranimi sredstvi bodo omogočili še gradnjo in opremljanje učilnic, nakupe riža za dnevne obroke 250 osnovnošolcem ter nakup vzmetnic in vzglavnikov za internat.

Slovenski misijonarji v Afriki; sestra Anka Burger, vsi Slovenci – misijonarji s. Anka Burger, s. Vesna Hiti, p. Jože Mlinarič in p. Vilko Poljanšek
Slovenski misijonarji v Afriki; sestra Anka Burger, vsi Slovenci – misijonarji s. Anka Burger, s. Vesna Hiti, p. Jože Mlinarič in p. Vilko Poljanšek © Jana Lampe; Slovenski misijonarji v Afriki; sestra Anka Burger, vsi Slovenci – misijonarji s. Anka Burger, s. Vesna Hiti, p. Jože Mlinarič in p. Vilko Poljanšek

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svet , Cerkev na Slovenskem , Zdravstvo

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.