Poraba samoplačniških zdravil v porastu, zdravniki svetujejo previdnost
Slovenija | 21.08.2016, 11:00 Andrej Šinko
Izdatki potrošnikov za zdravstvene izdelke in storitve v zadnjih letih naraščajo. Natančnih podatkov, koliko ljudje pri nas iz svojega žepa plačajo v lekarnah, ni. Po nekaterih ocenah, ki jih navaja lekarniška zbornica, pa so lani za zdravila brez recepta porabili preko 50 milijonov evrov. Zdravniki pa ob samozdravljenju svetujejo previdnost.
Prodaja farmacevtskih izdelkov je med letoma 2010 in 2015 stabilno rasla, in to kljub krizi, ugotavljajo na ministrstvu za zdravje. Največ denarja so ljudje namenjali izdelkom brez recepta, vitaminom in prehranskim dopolnilom ter zeliščnim oziroma tradicionalnim proizvodom. Najbolj je v teh letih rasla prodaja izdelkov za upravljanje s težo.
Po ugotovitvah Lekarniške zbornice Slovenije so bila najbolj prodajana skupina med zdravili brez recepta v lanskem letu zdravila proti kašlju, prehladu in zdravila proti bolečini. Sledili so proizvodi proti težavam s prebavo, želodčnim težavam, driski, izdelki za nego kože, izdelki za zdravje srca in ožilja, proti venskemu popuščanju in hemeroidom.
Veliko se prodajajo tudi vitamini, minerali in prehranska dopolnila, proizvodi za zdravje sečil, proti vaginalnim težavam in težavam s prostato, enteralna prehrana ter izdelki za nego oči, so pojasnili na Lekarniški zbornici Slovenije.
Slovenci farmacevtske izdelke kupujemo tudi prek spleta
Na ministrstvu za zdravje ocenjujejo, da se bodo izdatki prebivalstva za farmacevtske izdelke v Sloveniji še povečevali, predvsem zaradi staranja prebivalstva in nezdravega življenjskega sloga prebivalstva. Kot ob tem ugotavljajo, ljudje zdravila in druge zdravstvene izdelke ne kupujejo več zgolj v lekarnah. Narašča pomen internetne prodaje, predvsem zaradi ugodnosti ponudbe in v nekaterih primerih nižje cene. A vendarle potrošniki še vedno najbolj zaupajo farmacevtom v lekarnah, saj le tam dobijo poleg izdelka tudi nasvet strokovnjaka. »Običajno obstaja protokol po katerem poskušamo z nekaj vprašanji dobiti neko grobo sliko o pacientovem stanju, in če ocenimo, da je zadeva pretežka, potem zagotovo sledi napotitev k zdravniku. V kolikor pa je zadeva taka, da jo lahko rešimo, potem seveda z znanjem in izkušnjami, svetujemo tisto, kar je v danem trenutku najbolj primerno,« pravi direktor Javnega zavoda Mestne lekarne Dionizij Petrič. Ob tem pa dodaja, da velikokrat ljudje že pridejo z določeno željo po posameznem izdelku. V takšnih primerih pa farmacevti, po Petričevih besedah, poskušajo ugotoviti realno sliko in posamezniku najbolje svetovati.
Kaj ugotavljajo osebni zdravniki?
Po opažanju in izkušnjah družinske zdravnice Nene Kopčavar Guček si večina ljudi sprva skuša sama pomagati ob zdravstvenih težavah. »Visok delež ljudi poizkusi nekaj, kar jim je dosegljivo, znano, svetovano, da bi ublažili svoje težave. Mogoče pa majhen odstotek, recimo 10 ali 20 odstotkov nima nobene tolerance in se ob najmanjši zdravstveni težavi zatečejo k zdravniku,« pravi zdravnica. Večinoma se samozdravijo ob poškodbah, pogostih nalezljivih boleznih, večkrat tudi ob kakšnih hujših boleznih, denimo pri raku, zvišanem krvnem tlaku. Ko pa samozdravljenje ni uspešno, se zatečejo k strokovnjakom.
Še vedno pa obstajajo tudi bolniki, ki se predolgo samozdravijo in bi že zdavnaj morali obiskati zdravnika. »Mislili bi si, da se bo ta delež zmanjšal z vsemi dobrimi informacijami, ki jih denimo lahko najdemo na spletu, a se ne. Ljudje nasedajo »strokovnjakom«, ki so popolnoma nepristojni, ali celo zlonamerni. Zadaj so lahko tudi ekonomski motivi. Nekateri svetujejo stvari, ki so zelo nelogične in včasih zelo škodljive,« je pojasnila. Tako po njenih izkušnjah največjo škodo bolnikom delajo spletne strani na teme zdravstvenih težav, ki niso strokovno pregledane, nadzorovane in kjer ne svetujejo zdravniki.
