Papež Frančišek
Papež napovedal obisk prizadetih v potresu
Papež Frančišek je pri opoldanski molitvi spomnil na nedavni potres, ki je prizadel osrednjo Italijo. Znova je želel zagotoviti duhovno bližino prebivalcem Lacija, Marke in Umbrije, ki jih je potres najbolj prizadel. Kot je dejal, misli zlasti na ljudi iz krajev Amatrice, Accumuli, Arquate in Pescara del Tronto in Nocia. Še enkrat je zagotovil, da Cerkev z njimi deli njihovo trpljenje in njihove skrbi, da moli za pokojne in za preživele.
Zavzetost, s katero delujejo oblasti, policija in vojska, civilna zaščita in prostovoljci kaže, kako pomembna je solidarnost v premagovanju tako težkih preizkušenj. Ko bo mogoče, jih bo obiskal in jim tako osebno prinesel tolažbo vere, očetovski in bratski objem ter podporo krščanskega upanja. Nato je z zbranimi na Trgu sv. Petra v Vatikanu zanje zmolil Zdravamarijo. V nagovoru pred opoldansko molitvijo pa je papež poudaril, da so merila, s katerimi Bog sprejema človeka, precej drugačna kot veljajo med ljudmi. Najbližji mu je tisti s ponižnim, usmiljenim in solidarnim srcem.
Tudi tokrat je papež Frančišek osrednjo vsebino opoldanskega nagovora posvetil aktualni razlagi nedeljskega evangeljskega odlomka. Ta nam govori o Jezusu, ki v farizejevi hiši opazuje, kako si povabljeni pri mizi z vnemo iščejo in zasedajo imenitnejše prostore. Jezus ob tem našo pozornost, po papeževem prepričanju, ne želi usmeriti predvsem v družbeno sprejemljiv način obnašanja, temveč v vrednost in vrednoto ponižnosti. Ugotavlja, da so komolčarstvo, napuh in nečimrnost vzrok mnogoterega zla. Jezus pa nas želi poučiti o potrebnosti izbire zadnjega mesta, to je iskanja majhnosti in skritosti, skratka: ponižnosti!
Sveti oče je zatrdil, da ko se pred Boga postavimo v ponižnosti, potem nas Bog poviša, skloni se k nam, da bi nas dvignil k sebi; »saj bo vsakdo, ki se povišuje ponižan, in kdor se ponižuje bo povišan« (Lk14,22). Dejal je: »Jezusove besede poudarjajo dve popolnoma različni in nasprotni si drži: zadržanje tistega, ki si sam izbira prostor in držo človeka, ki svoje mesto sprejema od Boga in od njega pričakuje povračilo. Ne pozabimo: Bog plačuje veliko bolje od ljudi! On nam podarja veliko lepše mesto, kot nam ga dajo ljudje! Mesto, ki nam ga Bog daje, je blizu njegovemu srcu in njegovo povračilo je večno življenje.«
Jezusova spodbuda gre v smeri izbire zastonjske pomoči potrebnim in s tem pričevanja temeljnega evangeljskega sporočila, ki je služenje bližnjim iz ljubezni do Boga.
Papež Frančišek se je v nadaljevanju spomnil menz, kjer številni prostovoljci zastonj služijo pri razdeljevanju hrane ljudem v stiski, brezposelnim in brez stanovanja. V izpolnjevanju teh del usmiljenja, ki so kot vadbišča ljubezni, se širi kultura zastonjskosti. Tiste, ki so v njih dejavni, vodi Božja ljubezen in luč evangeljske modrosti. Tako služenje ljudem postane močno pričevanje, ki je prepričljivo in vidno znamenje Kristusove ljubezni.
Ob koncu opoldanskega nagovora je papež Frančišek povabil,naj se na Devico Marijo obrnemo s prošnjo, da bi nas vsak dan vodila po poti ponižnosti, saj je sama bila ponižna vse življenje in naj nam pomaga izvrševati dela zastonjske gostoljubnosti in solidarnosti do ljudi, ki se nahajajo na obrobju. Tako bomo postali vredni Božjega povračila.
Dan molitve za ohranitev stvarstva
Po molitvi angelovega čaščenja in blagoslovu je papež Frančišek prisotne seznanil še, da je bila včeraj v Buenos Airesu med blažene prišteta redovnica, ki so jo preprosti ljudje klicali Mama Antulla. Njeno vzorno krščansko pričevanje, zlasti njen apostolat pospeševanja duhovnih vaj, naj spodbujajo željo, da bi Kristusa in Evangelij vedno bolj sprejemali za svoja.
Napovedal je tudi, da bomo bližnji 1. september, ki je svetovni dan molitve za ohranitev stvarstva, povezani z brati pravoslavnih cerkva. To bo priložnost za krepitev skupne zavzetosti za zaščito življenja, varovanju okolja in narave.
