avdienca
Papež o usmiljenju kot orodju občestva
Cerkev po svetu | Marta Jerebič
Papež Frančišek je pri splošni avdienci govoril o usmiljenju kot orodju občestva, kar je navezal na čudež o pomnožitvi kruha. Jezus je učencem pokazal, kako je pet hlebov in dve ribi z močjo vere in molitve mogoče razdeliti med pet tisoč mož. Blagoslovil je hrano, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. Kot je pojasnil papež, Gospod gre naproti potrebam ljudi, a hkrati želi, da tudi vsak izmed nas konkretno sodeluje pri njegovem sočutju.
Papež Frančišek se je ustavil ob Jezusovem dejanju blagoslova: »vzel je tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil, razlomil hlebe in jih dal učencem«. Gre za ista znamenja, ki jih je Jezus naredil pri zadnji večerji, in ista znamenja, ki jih vsak duhovnik naredi med darovanjem. »Krščanska skupnost se rodi in nenehno oživlja iz tega evharističnega občestva. Živeti občestvo s Kristusom je torej nekaj povsem drugega kot ostajati pasiven in odtujen vsakdanjemu življenju; nasprotno – vedno bolj nas vključuje v odnose z ljudmi, da jim ponudimo konkretno znamenje usmiljenja in Kristusove pozornosti.«
Medtem ko nas Kristus hrani, nas evharistija počasi spreminja v Kristusovo telo in duhovno hrano za brate. Jezus želi doseči vse, da bi vsem prinesel Božjo ljubezen. Zato vsakega vernika napravlja za služabnika usmiljenja, je še pojasnil papež.
Evangeljska pripoved o pomnožitvi kruha in rib se konča z ugotovitvijo, da so se vsi nasitili in da je bilo koščkov, ki so ostali, za dvanajst polnih košar. Jezusov nauk učencem je torej bil: nasititi množico in jo obdržati skupaj, biti v službi življenja in občestva. Papež je prosil Gospoda, da bi bila Cerkev vedno spodobna takšnega služenja in da bi bil vsak izmed nas lahko orodje občestva v svoji družini, na delovnem mestu, v župniji, skupinah, da bi bili vidno znamenje Božjega usmiljenja, ki nobenega ne pusti osamljenega in v stiski.
