Na obisku v občini Sv. Tomaž

| 19.07.2016, 11:54

V občino Sveti Tomaž, ki leži na obrobju Slovenskih goric z gručastim jedrom na razglednem slemenu nad dolino potoka Lešnica in ima nekaj čez 2200 prebivalcev sodijo naselja Sv. Tomaž, Koračice, Hranjigovci, Gornji Ključarovci, Savci, Rucmanci, Trnovci, Pršetinci, Senik, Mezgovci, Rakovci, Zagorje, Sejanci, Bratonečice, Mala vas, Gradišče in Senčak. Danes odkrivamo lepote teh krajev, gostoljubne in pridne ljudi, bogato dediščino ter zanimivosti.

To je večinoma kmetijsko področje, poselitev je razpršena, velja pa omeniti nekaj zanimivosti: središče kraja predstavlja župnijska cerkev Sv. Tomaža, ki je bila zgrajena med letoma 1715 in 1727 s pomočjo fevdalnih donatorjev. Gre za veliko, stilno napredno arhitekturo, ki med prvimi pri nas uveljavlja enovito, centralno zasnovano stavbo s tlorisom v obliki enokrakega križa in s polkupolasto poudarjenim osrednjim prostorom. Notranjščino pokrivajo freske Jakoba Brolla iz leta 1894, originalna baročna oprema pa se na žalost ni ohranila. Sedanja (gre za pet oltarjev, prižnico, spovednico, klopi, križev pot in orgle) je iz začetka 20. stoletja.

Na najvišjem griču občine Gomila (352 m) stoji stolp, s katerega je ob lepem vremenu čudovit razgled daleč naokrog. Gotovo tudi do Janžekovičevih dobov, hrastov izjemnih dimenzij, ki rastejo v naselju Koračice in so naravna vrednota državnega pomena.

Med letoma 1906 in 1914 je bil župnik pri Svetem Tomažu pesnik in prevajalec Matija Zemljič, ki je najbolj znan po pesmi Oj, Triglav moj dom. Pod psevdonimom Slavin je pesem izšla leta 1894, kasneje pa jo je uglasbil Jakob Aljaž.

Slovenija je vodnata dežela, zato ne preseneča, da je bila mlinarska obrt nekoč zelo razvita. Ob koncu 19. stoletja je samo na Kranjskem delovalo približno 1700 kmečkih mlinov. Zgodovinski viri poročajo, da je v razloženem naselju Savci v današnji občini Sveti Tomaž takrat mlelo 5 mlinov na Savskem potoku. Eden izmed njih je Stajnkov mlin, ki je bil v pogonu vse do leta 1984, ko je umrl zadnji mlinar.

Enajst let kasneje so izdelali načrt za obnovo opuščenega mlina, ki jo je s filigransko natančnostjo in rezbarsko spretnostjo izpeljal priznani mlinarski strokovnjak Konrad Repa s pomočniki. Kljub novim elementom, ki so jih vključili za bolj učinkovito delovanje, so pri poustvarjenem mlinu ohranili "prvotno dušo". Stajnkov mlin predstavlja posrečeno kombinacijo elementov iz različnih obdobij tehnološkega razvoja mlinarske obrti in ima danes tudi spomeniški, turistični in didaktični pomen.

8.15 Kot vsak dan, ki je namenjen spoznavanju Slovenije in občin, smo tudi danes najprej dali besedo našim poslušalcem. Vprašali smo vas, če poznate občino Sv. Tomaž. Oglasila sta se gospa Štefka in gospod Ciril, ponosna na zgodovino kraja, osebnosti, ki so ime krajev na obrobju SLovenskih Goric ponesle v svet. Izvedeli smo kako so v času Evharističnega kongresa, ki je bil v Ljubljani, pričakovali kitajskega škofa, ki je res obiskal Sv. Tomaža. Oba sta s ponosom pripovedovala o Matiji Zemljiču, Erni in Franu Ksaverju Mešku, lepotah pokrajine in srčnosti ljudi. Z veseljem pričakujemo oglašanja v dopoldnevu, nove sogovornike in lepa spoznanja! Vabljeni k poslušanju.

9.30 V prvem oglašanju smo izvedeli, da je naša ekipa iz ljubljanske megle pobegnila v idilično podobo poletja, med prijazne ljudi v Prlekijo. Župan Mirko Cvetko je povedal, da idilo rado prekine neurje, ki je škodo povzročilo tudi pred tednom dni. "Trudimo se, da posledice neurij čimprej odpravimo in normalno živimo naprej!" O majhni občini župan pravi: "Veliki smo, čeprav na majhni površini!" V sedemnajstih vaseh, ki so lepo razporejene po gričih, živi 2200 ljudi. Mnogi delajo na domači zemlji, precej občanov pa si služi kruh v večjih mestih naokrog.

Spoznali smo bogato simboliko občinskega grba. Odprto okno predstavlja prebivalca, ki je odprt za vsakega obiskovalca, kostanj predstavlja največji grič, knjigi pa delo Ksaverja Meška in Stanka Cajnkarja. Župan je prepričan, da so neokrnjena narava in preprosti ljudje največje bogastvo kraja, ki vabi obiskovalce na miren počitek. S povedanim se strinja tudi naša ekipa, ki jo sestavljajo Urša Sešek, Izidor Šček in Marjan Bunič. Spremljajte njihova oglašanja!

9.50 Marjan je občino Sv. Tomaž poimenoval kot "ljubko". Da je izraz pravi, smo izvedeli tudi v pogovoru z ravnateljico tamkajšnje osnovne šole Irmo Murat, ki je povedala, kako je z mladostjo v občini. V šoli je 165 otrok, po besedah ravnateljice so veseli podmladka v vrtcu, ki bo v novem šolskem letu prinesel nov oddelek v njihov vrtec. Sv. Tomaž ostaja mlad, deležni so tudi priseljevanja. Večina otrok v enooddelčno šolo prihaja iz domače občine. Otroci ob koncu šolanja izbirajo pestre poti, od poklicnih šol do gimnazij.

Kraj živi s šolo, šola s krajem. Po besedah ravnateljice gre za lepo sodelovanje z društvi, ljudmi različnih generacij. "Zavedamo se, da potrebujemo eden drugega!" Pomembno je tudi sodelovanje z občino. Izvrstno je! Ponosni so na dosežke, ki jih učenci dosegajo na šoli in v raznih dejavnostih izven nje, najbolj pa na popotnico, ki jim pomaga biti uspešni v življenju. Sodelavci so opazili, da otroci naglas pozdravljajo, ravnateljica pa je v smehu dejala, da je vesela, če jim je v sodelovanju s starši uspelo ohraniti to lepo navado, ki še danes živi po vaseh. 

10.30 Ko so se naši sodelavci sprehodili po Sv. Tomažu, so opazili lepo penovljen Kulturni dom, spoznali vinsko klet ... Naslednja sogovornica je bila predsednica Turističnega društva Silva Viher. V Sv. Tomažu je cela vrsta prireditev, ki združujejo občane in vabijo tudi ostale. Spoznali smo pet največjih: najprej so se ustavili pri pustovanju, ki navdušuje otroke, ki radi izdelujejo maske in se s svojim delom na "fašenku" predstavijo domačim.

Pripravljajo tradicionalno kolesarjenje po občini, začnejo pot na dveh koncih in se zberejo na polovici poti. Sodelujejo mladinin stari, kilometre pa z njimi premagujejo tudi tisti, ki so takrat pri njih na počitnicah. Vsako leto pridejo na obisk člani društva starodobnikov Janez Puch. Vsako leto prinesejo posebno veselje v kraj. Ponosni so na postavitev klopotca, nad katero bdi turistično društvo.

Jeseni pogostijo vse, ki pridejo na ogled tega lepega vinogradniškega dogodka. Martinovanje je skromna prireditev, namenjena domačinom, ki se družijo ob pečenem kostanju, mladem vinu in z vsem, kar sodi k jesenskemu veselju. Kraji v občini so znani tudi po mlinih. Ob ribniku v Savcih leži znameniti Stajnkov mlin. Domačini so še vedno pripravljeni pokazati kako se je mlelo nekoč.

10.45 Pri Sv. Tomažu je župnik Tomislav Roškarič. Povedal je, da je župnijska cerkev stara okoli 300 let, posvečena sv. Tomažu in grajena v obliki popolnega križa. To področje so nekoč namreč upravljali križniki. Cerkev je znana po čudovitih freskah. Gospod župnik je pohvalil sodelovanje med občino in župnijo, ki je živa. Približno dvajset odstotkov občanov je rednih nedeljnikov, večina otrok prihaja k verouku. Posebnost župnije, pravi gospod Rokarič, je, da v njej živi kakovostno cerkveno petje. Pred leti so pri sv. Tomažu redno prirejali revije cekvenih pevskih zborov. Kraj zaživi z večjimi cerkvenimi prazniki. Ko pride god sv. Tomaža, se povezanost judi in kraja zelo pozna.

11.15 Spoznali smo Kulturno društvo Ksaverja Meška. Predsednica Marjana Kosi je predstavila velike može in žene, ki so ime kraja ponesli v svet. Pet rojakov je v zgodovini našlo prostor celo v Slovenskem bibliografskem leksikonu. Fran Ksaver Meško in dr. Stanko Cajnkar sta našla prostor v občinskem grbu. Ponosni so nanju in na njun prispevek slovenskemu jeziku, literaturi. Domačija dr. Stanka Cajnkarja je lepo obnovljena, domačija F. K. Meška pa se, žal, ni ohranila. 

Danes so veseli obnovljenega kulturnega doma, za katerega so se trudili mnogi. V društvu deluje dramska sekcija, pevke ljudskih pesmi sodelujejo na mnogih prireditvah, literarna sekcija pa nadaljuje tradicijo velikih mož. Ponosni so na vse dosežke, priznanja, ki so jih deležni člani društev, predstave, koncerte, vse, kar pripravijo skozi leto.