Tobogan
5. dan radijskih počitnic: Sicilija
Sicilija je največji in najbolj naseljen otok v Sredozemskem morju. Na severni strani ga obkorža Tirensko morje na vzhodu pa Jonsko morje. Na skrajni severovzhodni točki jo le tri kilometre širok Mesinski preliv ločuje od Apeninskega polotoka, na jugozahodu pa 140 km širok Sicilski preliv od Afrike.
Ob Siciliji leži več otokov: na severu Eolsko ali Liparsko otočje, na severozahodu otok Ustica, na zahodu Egadsko otočje, na jugozahodu pa Pelagijsko otočje. Površina Sicilije je pretežno gričevnata, na petini ozemlja se dviga pravo gorovje, le ob morju je nekaj je nekaj ravnine. Na vzhodni strani kraljuje gora Etna, visoka približno 3.340 m. Sicilija je ena od dvajsetih italijanskih dežel, a s posebnim statusom in ima široko politično in upravno avtonomijo. Glavno mesto je Palermo. Čeprav se ponaša z neokrnjeno naravo, je kmetijska dežela. Skoraj ni kosa zemlje, na katerem bi domačini ne gojili rastlin, zelenjave, sadja, žita. Zemlja, ki je vulkanskega izvora, je izredno rodovitna, zato jo imenujejo tudi žitnica Italije. Siciljanska kuhinja se ponaša s pestro ponudbo domačih, tradicionalnih jedi, ki jih bogatijo številne začimbe. Sicilija je poleg tega domovina italijanske mafije, ki ima pomembno vlogo pri upravljanju dežele in njenega gospodarstva. Prebivalci otoka so gostoljubni in govorijo svojevrstno sicilijansko italijančšino, v kateri so opazne sledi grščine, latinščine, španščine in tudi arabščine.
Večer v maskah
Smo na polovici počitniškega rajanja. Dan smo nekateri preživeli v hotelskem kompleksu, spet drugi so se podali na Etno ali pa v Dolino templjev in na ogled „mafijskega“ muzeja. Étna je 3323 m visok dejaven ognjenik na vzhodni obali Sicilije, med mestoma Messina in Catania, več o njej pa boste izvedeli v prihodnjih dneh.
V kraju Agrigento pa sta dve glavni znamenitosti: veličastni ostanki grške kolonije v Dolini Templjev in kamniti hrib, kjer je nekoč stalo srednjeveško mesto. Mesto Akragasa je bilo odkrito z Grki, nato so ga kolonizirali Rimljani l. 210 p.n.š., kateri so mesto poimenovali Agrigentum. Lepota mesta Empedocla pa pride do izraza na poti med templji, ko si na eni strani med morjem in mestom na drugi strani, ki mu v zgodovini ni bilo prizaneseno s tirani, kajti imenovali so ga tudi najlepše mesto mrtvih.
A dan smo sklenili skupaj. Večer je bil v znamenju slovenske glasbe. A nismo imeli zgolj navadnega plesa ampak ples v maskah. Mnogi so se proti pričakovanjem zelo dobro pripravili. Če smo v prvih minutah mislili, da bomo z maskami sodelavci radia, se je kar hitro izkazalo, da so počitnikarji zadevo vzeli zares. Prihajali so kmetje, zajčki, tigri, cesarji … vsi pa smo poželi pozornost ostalih hotelskih gostov. To nas ni motilo, prepustili smo se polki, valčku, kača nas je povezala v eno veliko plesno skupino, ki se je naučila tudi nekaj plesnih korakov. Počitnikarji so znova dokazali, da je druženje ob slovenski glasbi lahko prijetno le takrat, ko smo iskreni, ko se prepustimo taktom, ki nam pobožajo dušo in srce.
Sicer pa radijci in tudi počitnikarji ta dan nismo pozabili na p. Roberta Bahčiča, rektorja svetišča na Brezjah, ki je že potoval z nami, imel pa je prav na ta dan okrogli jubilej 50 let. Voščili in zapeli smo mu preko telefona ter mu zaželeli, da bi se nam prihodnje leto pridružil. Voščili pa smo tudi sodelavci Lidiji, ki je prav tako praznovala. Vse to pa storili med snemanjem prvega dela filma o tokratnih 14. počitnicah.
