Dr. Janez Bogataj
Poznamo svoj dom?
Slovenija Nataša Ličen
»Jasno, glasno in na kratko lahko odgovorim na to vprašanje«, je dejal etnolog dr. Janez Bogataj, ki bo naš sogovornik v nočnem programu, 24. junija, na predvečer Dneva državnosti. In, v odgovoru pojasnil: »Zelo slabo poznamo Slovenijo, kar sem pogosto doživljal, vsako leto pri novih generacijah študentov, dokler sem bil še v rednem pedagoškem procesu. Poznavanje svojega primarnega kulturnega okolja je pri Slovencih pošastno nizko. To vprašanje pa je eno temeljnih.«
Imamo bogato kulturno dediščino, državniške tradicije pa nimamo, ker smo bili vedno del drugih sistemov
Ob srebrnem jubileju domovine bomo v prazničnem nočnem programu gostili tudi etnologa, v zadnjih desetletjih bolj prepoznavnega in uveljavljenega poznavalca slovenske kulinarike, avtorja številnih knjig, zaslužnega profesorja dr. Janeza Bogataja.
Ne samo družina in šola, tudi mediji ali predvsem mediji so med glavnimi krivci za nizko podobo Slovencev o Slovencih in Sloveniji
Dr. Janez Bogataj: »Medijska družba je gotovo med glavnimi krivci za prenizko poznavanje domovine in vsesplošno apatično stanje, ker je premalo usmerjena k pozitivnemu. Bolj bi morali biti pozorni na tisto, kar nam leži pred domačim pragom. Mediji pa nas pogosto zasipavajo s cirkusi. In preko različnih resničnostnih »šovov« se ustvarjajo zelo negativni vzorci. Mediji bi morali pomagati družbi pri odpiranju oči. V Sloveniji tudi zelo slabo cenimo stroko. Uradniki morajo poskrbeti za finančne, logistične in podobne stvari, zelo slabo pa je, če uradniki delajo vsebinske koncepte. Slednje, v normalnih družbah, delajo strokovnjaki. Na kaj nas je opozarjal že dr. France Prešern? »Le čevljar sodi naj kopita.««
V Sloveniji stroki ne dajemo pravega mesta
»Bolj se moramo imeti radi. In, bolj bi morali odkrivati svoje«, pravi dr. Janez Bogataj ter dodaja: »Izguba spoštovanja je ena od temeljnih izgubljenih vrednot v našem življenju. S tem izgubljamo tudi bonton. Sodobni način življenja, zlasti na družinskih ravneh, je tudi naredil svoje. Vsa vzgoja se začne in neha najprej v družini. Ena največjih napak v Sloveniji je, da posamezne pojave iz kulturne dediščine ne znamo razumevati v kontekstu časa, ko so ti pojavi nastali in bili aktivni. Vrednotimo jih preveč iz današnjega zornega kota.«
Koliko nas določajo simboli?
»Kaj določa našo razpoznavnost? Simboli. Izpostaviti moramo tiste vsebine in predmete, ki so del naše posebnosti, ki so drugačni in jih drugi ne poznajo. Premalo delamo na tem, na vprašanju, kaj pravzaprav je Slovenija? V šolskih učbenikih recimo še vedno zasledimo, da je Kurant mistični preganjalca zime in podobne stvari. To je nevzdržna formulacija. Kurant, ta naš pomemben lik, se je skozi zgodovino spreminjal, a je bil in vedno bo naš. Urbani princip se nasilno zažira v ruralno okolje.«
Gaudeamus igitur
Med poudarki iz pogovora z dr. Janezom Bogatajem izpostavljamo tudi aktualen zaključek šolskega leta. Pogovarjali smo se tudi o razvoju maturantskih plesov in vsega ostalega, kar spremlja to zrelostno mejo v življenju mladih. Dotaknili smo se povezanosti zdrave narodne zavesti z maturantsko istovetnostjo. Morda marsikdo ne ve, da je dr. Bogataj avtor knjige o maturantski dediščini z naslovom »Gaudeamus igitur, šege in navade maturantov na Slovenskem«.
Dr. Janez Bogataj: »V maturantski svet slovenskih dijakinj in dijakov žal vstopa veliko vnosov iz angloameriškega sveta, vključno s pokrivali (mortarboard) in slavnostnimi oblačili visokih cen, prav tako precenjenimi »catering« pogostitvami. Do zatona maturantske tradicije in njenih posebnosti je najizrazitejše prišlo ob koncu šestdesetih let. Včasih smo imeli cilindre in gorenjske nageljne v gumbnicah suknjičev, recimo. Tudi »brucovanja« so popolnoma izgubila svojo pravo vsebino in pomen. Danes so to običajne prireditve s pijačo, muziko in plesom, kot jih tudi drugače doživljajo mladi v svojem družabnem kontekstu. Slovenci imamo svoje maturantske šege in navade, ki so se skoraj povsem razgubile, in ki se nikoli niso naslanjale na modne muhe tujega kulturnega sveta.«
Kako na pravi način ohranjamo svojo tradicijo?
Dr. Janez Bogataj: »Tako, da razvijamo in ohranjamo svoje šege in obredja, ki so značilni za slovenski prostor in nam dajejo prepoznavnost. Primer popolnega razvrednotenja, ki smo mu priče danes, sega nazaj v zgodovinski razvoj, v povojno obdobje, v obdobje socializma, ko se je skušalo klasični model gimnazije uničiti in iz nje narediti srednješolsko izobraževanje v različnih smereh. To ni bil proces, ki bi nastal sam po sebi, ampak so bili takšni ukazi od takratnih oblasti in jih je bilo treba izpolnjevati. S tem se je začelo tudi razkrajanje maturantskih šeg in navad.«
