Na brutalen dogodek moramo odgovoriti v duhu edinosti
Svet
Sinočnji napad v Nici obsoja ves svet. Francija je za tri mesece podaljšala izredne razmere, jutri pa se bo začelo tridnevno žalovanje. V Konferenci evropskih Cerkva so prepričani, da je vloga vernikov v takih situacijah prizadevanje za mir in spravo ter ohranjanje kulturo zaupanja in sprejemanja. Evropski in azijski voditelji, zbrani na srečanju v Mongoliji, so poudarili, da ostajajo združeni proti nasilju in sovraštvu. Na napad se je odzval tudi slovenski politični vrh.
Francoski predsednik Hollande je takoj po dogodku sklical krizni medresorski sestanek in poudaril, da je treba narediti vse, da iztrebijo teroristično kugo. Tokratni teroristični napad je bil že tretji v dobrem letu in pol, po napadu na satirični časopis Charlie Hebdo in novembrskem napadu na Pariz. Od takrat v državi veljajo izredne razmere, ki jih namerava predsednik podaljšati za tri mesece. »Še naprej bomo izvajali operacijo Stražar, ki nam omogoča mobilizacijo 10 tisoč vojakov, orožnikov in policistov. Odločil sem se vpoklicati tudi rezervno sestavo.«
Predsednik je razglasil tridnevno žalovanje od jutri do ponedeljka, vlada pa bo v torek predstavila predlog za podaljšanje izrednih razmer, o čemer bo parlament odločal v sredo in četrtek. Notranji minister Bernard Cazeneuve: »Smo v vojni s teroristi, ki nas napadajo na vse načine. To zahteva mobilizacijo notranjega ministrstva in delovanje varnostnih sil, kot se je zgodilo sinoči v Nici.« Ključno sporočilo premierja Manuela Vallsa pa je, da se Francija nikoli ne bo predala terorizmu, se bo pa morala naučiti živeti s tem. Nemčija in Italija že krepita nadzor na mejah s Francijo.
Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je povedal, da so s papežem to noč z veliko zaskrbljenostjo spremljali strašne novice iz Nice. »S strani papeža Frančiška in vseh nas izražam solidarnost s trpljenjem žrtev in celotnega francoskega naroda, na dan, ki naj bi bil velik dan praznovanja. Na najbolj brezpogojen način obsojamo vsako obliko norosti umorov, sovraštva, terorizma in napada na mir.«
Napad ostro obsoja Konferenca evropskih Cerkva, ki povezuje protestantske, pravoslavne in anglikanske cerkve stare celine. »Kot Cerkve in kot verniki se moramo vprašati, kakšna je tu naša vloga?« je dejal generalni tajnik omenjene komisije. Prepričani so, da naj bi si prizadevali za mir in spravo ter ohranjali kulturo zaupanja in sprejemanja. Tudi Svetovni svet Cerkva je izrazil sožalje družinam žrtev in zagotovil molitve. Na tako brutalen napad pa naj bi po njihovem odgovorili s pozitivnim delovanjem in v duhu edinosti.
Napad so obsodili številni svetovni voditelji, med njimi ameriški predsednik Obama, kanadski premier Trudeau, britanski zunanji minister Johnson in premierka Theresa May, ruski predsednik Putin, kitajski, turški, španski premier, Zveza Nato in Varnostni svet. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je dejal, da je tragično, da so bili žrtve napada ljudje, ki so slavili svobodo, bratstvo in enakost.
Azijski in evropski voditelji v mongolski prestolnici so enotni ob obsodbi terorizma. »Udeleženci azijsko-evropskega srečanja smo pretreseni. Nemčija v boju proti terorizmu podpira Francijo, kot jo tudi številne druge države. Prepričana sem, da bomo kljub težkim trenutkom v tem boju zmagali,« je povedala nemška kanclerka Angela Merkel.
Predsednik Borut Pahor je v sožalnem pismu francoskemu kolegu Hollandu zapisal, da ga je vest o tragediji nedolžnih žrtev v srcu Evrope globoko pretresla. Predsednika je prosil, naj vso podporo in sočutje prenese družinam in svojcem preminulih in ranjenim. Vse oblike terorizma in ekstremizma je obsodil premier Miro Cerar, pred začetkom redne seje DZ so se z minuto molka poklonili tudi poslanci.
Jutri se torej začenja tridnevno žalovanje v Franciji, v cerkvah bodo duhovniki in škofje darovali svete maše, žalne slovesnosti bodo organizirane na lokalni in državni ravni.
