Slovenija proti resoluciji o družini, ker podpira vse oblike »družin«
Slovenija | 13.07.2016, 09:28 Marjana Debevec
Kot smo že poročali, je Svet za človekove pravice pri generalni skupščini OZN 27. junija potrdil besedilo Resolucije o družini. Slovenija je takrat glasovala proti sprejemu resolucije, ki uveljavlja vlogo in pomen družine v družbi. Zanimalo nas je, zakaj se je naša država tako odločila, zato smo se obrnili na ministrstvo za zunanje zadeve. Pojasnili so nam, da jih je zmotilo, ker naj bi resolucija upoštevala le eno obliko družine, politika naše države pa izpostavlja različne družinske oblike.
Resolucija z naslovom "Zaščita družine: vloga družine pri podpori varstva in promocije človekovih pravic invalidov" priznava družino kot temeljno celico družbe in naravnega okolja za rast in razvoj, njenih članov, posebej še otrok, ki potrebujejo posebno zaščito in skrb; poudarja tudi, da je družina temeljni prostor socializacije zato ima velik pomen za družbo in državo, ter izpostavlja pomen materinstva in očetovstva ter priznava njun poseben pomen za razvoj in obstanek civilizacije.
Za zaščito družine je glasovalo 32 držav, 12 držav, med njimi tudi Slovenija, je resoluciji nasprotovalo, 3 so bile vzdržane.
Na ministrstvu za zunanje zadeve so mi pojasnili, da so se v skladu z družinsko politiko Republike Slovenije zavzemali za upoštevanje različnih družinskih oblik in ne le ene oblike, ki jo želijo izpostaviti predlagatelji resolucije; za ustrezno priznanje potrebe po zaščiti vseh članov družine pred morebitnimi zlorabami ter za promocijo enakosti spolov znotraj družine. Izhajali pa so tudi iz stališča, da so nosilci človekovih pravic posamezniki in ne družine oz. druge družbene strukture.
Slovenija je zato podprla amandmaje k resoluciji, ki bi priznali potrebo po enaki obravnavi vseh oblik družin ter potrebo po zaščiti posameznikov znotraj družine. Ker so bila ta dopolnila zavrnjena, je zavrnila celotno resolucijo.
In kaj o tem pravi papež Frančišek v posinodalni spodbudi Radost ljubezni? Takole je zapisal: »Ne zavedamo se več povsem jasno, da samo izključna in neločljiva zveza med moškim in žensko v polnosti izpolnjuje družbeno vlogo, ker pomeni trdno zavezo in omogoča rodovitnost. Priznati moramo veliko raznolikost družinskih situacij, ki lahko nudijo določeno življenjsko stabilnost, toda partnerskih zvez ali zvez med osebami istega spola preprosto ni mogoče enačiti z zakonom. Nobena začasna ali pa za posredovanje življenja zaprta zveza ne zagotavlja prihodnosti. Ob tem se moramo vprašati, kdo danes skrbi za to, da bi bodrili zakonce, jim pomagali pri premagovanju nevarnosti, ki jim grozijo, jih spremljali pri vzgoji otrok, jih spodbujali, da ostane njihova zakonska zveza trdna?«. Upajmo, da bo tudi naša država, predvsem zaradi državljanov, spregledala in priznala nenadomestljivo vlogo družine za našo družbo.
OBJAVLJAMO ODGOVOR MINISTRSTVA V CELOTI:
Spoštovani,
V zvezi z vašim vprašanjem, ki se je nanašalo na glasovanja Slovenije o resoluciji o zaščiti družine na 32. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice, bi vam želeli v nadaljevanju posredovati naslednje pojasnilo:
Na 32. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice je bila 1. julija 2016 v Ženevi sprejeta resolucija z naslovom "Zaščita družine: vloga družine pri podpori varstva in promocije človekovih pravic invalidov" (Protection of the family: The role of the family in supporting the protection and promotion of human rights of persons with disabilities). Gre za resolucijo, ki so jo tretje leto zapored predlagale Bangladeš, Belorusija, Egipt, Katar, Kitajska, Maroko, Mavretanija, Ruska federacija, Salvador, Saudska Arabija, Slonokoščena obala, Tunizija in Uganda.
V skladu z družinsko politiko Republike Slovenije smo se v pogajanjih o omenjeni resoluciji zavzemali za upoštevanje različnih družinskih oblik (in ne le ene oblike, ki jo želijo izpostaviti predlagatelji resolucije), za ustrezno priznanje potrebe po zaščiti vseh članov družine pred morebitnimi zlorabami ter za promocijo enakosti spolov znotraj družine. Svet OZN za človekove pravice je osrednje telo OZN za obravnavo človekovih pravic, zato smo izhajali tudi iz stališča – skladnega z mednarodnim pravom človekovih pravic – da so nosilci človekovih pravic posamezniki in ne družine oz. druge družbene strukture.
Ker v okviru pogajanj predlagatelji resolucije niso upoštevali teh stališč, ki so skupna EU in še nekaterim drugim državam, je Slovenija podprla amandmaje k resoluciji, ki bi priznali potrebo po enaki obravnavi vseh družin ter potrebo po zaščiti posameznikov znotraj družine. S temi dopolnili bi Slovenija resolucijo podprla. Žal pa so bila omenjena dopolnila zavrnjena, zato je Slovenija glasovala proti resoluciji, ki ne odraža ustrezne vloge družine v družbi, saj ne priznava potrebe po enaki podpori vsem družinam in ne daje ustreznega poudarka varstvu človekovih pravic posameznikov znotraj družine.
Slovenija je ob sprejemu resolucije tudi obrazložila svoje stališče. V izjavi, ki je javno dostopna tu, je poudarila, da njen glas proti resoluciji ne pomeni glasu proti družinam, temveč glas za zaščito posameznikov znotraj družine ter glas za enako obravnavo vseh družin, ne glede na njihovo obliko in velikost. Poudarili smo, da Slovenija podpira družine in njihove člane tako finančno kot z različnimi ukrepi, vendar morajo družinske politike podpirati vse družine ter zagotoviti, da vsi posamezniki v družinah enakovredno uživajo varstvo človekovih pravic.
S spoštovanjem,
Služba za odnose z javnostmi MZZ
