VIDEO: Papež Frančišek v Armeniji – 1. dan
Svet | 24.06.2016, 13:31 Marjana Debevec
Papež Frančišek je ob 13. uri prispel v Armenijo, kjer sta ga na letališču toplo sprejela predsednik države Serzh Sargsyan in apostolski armenski katolikos Karekin II. Dva otroka sta papežu v dobrodošlico ponudila kruh in sol. Sveti oče se je zatem odpravil v apostolsko katedralo, kjer ga je najprej pozdravil katolikos, nato pa je zbrane nagovoril tudi sveti oče.
Papež na molitvenem srečanju: zedinjeni kristjani so priče za Kristusa v razdeljenem svetu
Pred katedralo so svetega očeta pričakali navdušeni verniki in številni duhovniki armenske apostolske cerkve, tudi cerkev je bila nabita do zadnjega kotička. Papež je ob prihodu v katedralo najprej poljubil križ in sveto pismo, nato pa sta se s Karekinom II. bratsko objela in poljubila.
Papežev nagovor je imel dva poudarka in sicer zvesta vera Armencev v Kristusa in pomen pričevanja edinosti med kristjani za razdeljeni svet.
Spomnimo, da je bila Armenija prvi narod, ki je sprejel krščanstvo kot svoje verstvo in to leta 301, ko so v rimskem imperiju še vedno divjala preganjanja.
»Vera v Kristusa za Armenijo ni bila kot obleka, ki jo lahko oblečeš ali slečeš glede na okoliščine, temveč del njene same istovetnosti, dar z ogromnim dometom, ki ga je sprejela z veseljem in ohranjala z zavzetostjo in trdnostjo, tudi za ceno lastnega življenja«, je zbranim dejal papež Frančišek.
V drugem delu svojega nagovora pa se je papež osredotočil na ekumenski dialog med Katoliško in armensko apostolsko Cerkvijo. Slednji je še posebej pomenljiv v današnjem svetu, ki ga zaznamujejo razdeljenosti in konflikti, materialna in duhovna revščina ter izkoriščanje ljudi, tudi ostarelih in otrok.
»Potrpežljiva in prenovljena zavzetost za polno edinost, okrepitev skupnih pobud in sodelovanje med vsemi Gospodovimi učenci, ki si prizadevajo za skupno dobro, so kakor svetla luč v temni noči in poziv, da bi tudi razlike živeli v ljubezni in vzajemnem razumevanju.«
Poleg tega nam ekumenski dialog po papeževih besedah preprečuje instrumentalizacijo ter manipulacijo vere, saj zavezuje k ponovnemu odkrivanju pravih korenin, k posredovanju, obrambi in širjenju resnice v spoštovanju dostojanstva vsakega človeškega bitja.
Svetu bomo na ta način po papeževih besedah prepričljivo pričevali, da Kristus živi, da deluje in da je sposoben odpirati vedno nove poti sprave med narodi, civilizacijami in verstvi.
Povejmo še, da bo papež vse tri dni svojega obiska v Armeniji bival v apostolski palači, kjer je sedež patriarha Karekina II.
Eden od osrednjih namenov papeževega obiska Armenije je sicer utrditi prijateljske vezi z armensko cerkvijo. Armenska katoliška Cerkev je patriarhalna katoliška Cerkev sui iuris s skupnostmi v Libanonu, Iranu, Iraku, Egiptu, Siriji, Turčiji, Izraelu, Palestini ter v diaspori po vsem svetu. Njihov primas ima naslov Katolikos patriarh Kilikije armenskih katoličanov. Sedanji patriarh je katolikos približno štiristo tisočim armenskim katoličanom. Lani, kmalu po izvolitvi, je somaševal s papežem Frančiškom v Domu svete Marte.
Papež pred oblastmi: Armenski narod je vedno našel moč v Kristusovem križu
Papež se je nato v predsedniški palači v Erevanu srečal z armenskim predsednikom Seržom Sargsyanom, s predstavniki oblasti, civilne družbe in z diplomatskim zborom. Po poročanju Radia Vatikan je pred približno 240 zbranimi izrazil "veliko veselje, da se lahko dotakne zemlje te dežele, ki je pogumno pričevala o svoji veri, veliko trpela, a se je vedno znova rodila". Ob tem je omenil "genocid, ki je bil po papeževih besedah prva v vrsti obžalovanja vrednih katastrof preteklega stoletja, za kar so bili krivi izprijeni rasni, ideološki ali verski cilji, ki so zamračili um mučiteljev do te mere, da so načrtovali izničenje celotnih narodov". Nato je znova opozoril na sodobno diskriminacijo kristjanov ter spomnil na 25. obletnico samostojnosti Armenije, "ki je priložnost za obuditev spomina na dosežene cilje in za zastavitev novih".
