Papež obisk Armenije zaupal Mariji

Svet | 24.06.2016, 09:19 Marjana Debevec

Papež Frančišek je ob devetih zjutraj odpotoval na svoje štirinajsto apostolsko potovanje, ki ga vodi v Armenijo, celinsko gorato državo, ki proti zahodu meji na Turčijo, proti vzhodu na Azerbajdžan, proti severu na Gruzijo in proti jugu na Iran. Omenjeni obisk v prvo deželo, ki je sprejela krščanstvo kot državno vero, je sveti oče, kot je že v navadi, priporočil Mariji, saj je pred odhodom iz Rima obiskal cerkev Marije Velike.

Kot smo že poročali, potuje papež Frančišek v Armenijo po stopinjah Janeza Pavla II., ki je šel tja leta 2001. S tem ljudstvom, bolje rečeno, z njegovim najtemnejšim poglavjem, pa je posebej povezan še en papež. To je Benedikt XV., izvoljen na Petrov sedež leta 1914, torej rimski papež v času prve svetovne vojne.

Zgodovinar profesor John Pollard je v svoji knjigi Benedikt XV. in prizadevanje za mir zapisal: 'Vatikanski odnosi z otomansko vlado v Carigradu že dolgo niso bili dobri, so se pa v času vojne še nadalje slabšali zaradi ravnanja Turkov s kristjani v njihovem cesarstvu ter zlasti s pokolom Armencev, ki so jih imeli za izdajalce. Aprila in maja 1915 so začeli proti krščanskim prebivalcem Anatolije, v glavnem Armencev gonjo, ki bi ji danes rekli 'etnično čiščenje'.

Julija je apostolski delegat v Carigradu monsinjor Dolci dobil napotke, naj protestira proti pokolom. Tudi od vlad Nemčije in Avstro-Ogrske so zahtevali, naj pritisneta na svojega zaveznika, da bo nehal pobijati. Benedikt je poslal 10. septembra tudi lastnoročno napisano pismo sultanu, čigar vloga kot kalifa islama je bila kakor papeža kot svetovnega verskega voditelja. Do konca vojne je umrlo več kakor milijon Armencev, ki so jih bodisi neposredno pobili Turki ali pa zaradi trpinčenja s stradanjem.'

Papež Benedikt XV. je sultanu Muhammadu poslal drugo pismo. Čeprav je njegovo diplomatsko prizadevanje naletelo na gluha ušesa, pa njegov trud za človekoljubno pomoč Armencem ni ponehal. Kakor piše jezuitska revija La Civiltà Cattolica je Sveti sedež takrat 'sprostil nenehen dotok finančne pomoči in oskrbe. Pomenljivo je tudi to, da je takrat Benedikt XV. vrata svoje letne rezidence, apostolske palače v Castelgandolfu, odprl mladim osirotelim beguncem iz Armenije.

Zato se bo papež Frančišek jutri, ko se bo poklonil padlim v spominskem parku Tzitzernakaberd, ki je posvečen Armencem pobitim v pokolih pod otomanskim cesarstvom, ki jih domačini imenujejo medz yeghern, veliko zlo, srečal z desetimi potomci prav tistih armenskih beguncev.