Plakat papeževega obiska v Armeniji
Papež pred odhodom v Armenijo prebivalcem poslal video sporočilo
Svet | 23.06.2016, 10:54 Marjana Debevec
Papež Frančišek je pred jutrišnjim odhodom na apostolsko potovanje v Armenijo tamkajšnjim prebivalcem poslal video sporočilo. V njem jih je povabil, naj molijo za njegov obisk ter jim zagotovil, da mednje prihaja kot romar med tem Jubilejnim letom, da bi zajel iz starodavne modrosti njihovega ljudstva ter se odžejal pri izvirih njihove vere, utemeljene na skali, kakor so njihovi znameniti križi v vklesani v kamen.
Na mistične višave Armenije prihajam kot vaš brat, ki ga vodi želja videti vaše obraze, moliti skupaj za vami ter podeliti z vami dar prijateljstva, Armencem v video sporočilu zatrdil papež Frančišek. Povedal jim je, da njihova zgodovina prebuja v njem občudovanje in bolečino. »Občudovanje zato, ker ste v Jezusovem križu ter v vašem geniju našli moč, da vedno vstanete, tudi iz trpljenja, najhujšega, kar ga človeštvo pomni. Bolečino pa zaradi tragedij, ki so jih vaši očetje na svojem mesu občutili«.
Ob tem jih je sveti oče povabil, naj ne pustijo, da bi se boleči spomini polastili njihovih src. »Pred ponavljajočimi napadi zla, se ne uklonimo. Storimo raje kot Noe, ki se po potopu ni utrudil gledati v nebo in večkrat spustiti goloba, dokler se ta ni vrnil k njemu z nežnim oljčnim listom«. Papež jim je zatrdil, da želi priti k njim kot služabnik evangelija in glasnik miru, da bi podprl vsako prizadevanje na poti miru ter z njimi podelil korake na poti sprave, ki poraja upanje.
Blagoslova za svoje potovanje je prosil velike svetnike armenskega naroda, še posebej cerkvenega učitelja, Gregorja iz Nareka. »Še posebej čakam, da ponovno objamem svojega brata Karekina ter da skupaj dava novi zagon naši poti k polni edinosti«, je v video sporočilu še dejal Frančišek.
Povejmo, da bo sveti oče med tridnevnim obiskom nagovoril armenske katoličane, se srečal s predstavniki oblasti in obhajal ekumensko bogoslužje. Posebej ganljivo bo tudi srečanje s potomci armenskih kristjanov, ki so jih leta 1915 preganjale turške oblasti, pred gotovo smrtjo pa jih je rešil papež Benedikt XV., ki jih je sprejel v Vatikanu.