Apatija ni pravilen odgovor!

Kmetijstvo | 31.05.2016, 12:33

Evropski poslanke in poslanci so zadnji dan majskega zasedanja Evropskega parlamenta namenili razpravi o krizi v evropskem mlečnem sektorju. In zanimivo, ponovno so ugotovili, da se kriza širi in iz dneva v dan ogroža obstoj vse večjega števila kmetij, predvsem pa so omenjali premajhno učinkovitost ukrepov, ki jih je na tem področju sprejela Evropska komisija. Ta se seveda očitkov brani.

V razpravi je precej odmeval tudi nastop slovenskega poslanca Franca Bogoviča. Tudi on je okrcal neučinkovitost ukrepov Evropske komisije in opozoril, da v razmerah, ko so kmetje postali žrtveno jagnje v evropsko-ruskem političnem konfliktu, nikakor ni realno pričakovati, da bomo mlečno krizo rešili z razmišljanji o izvozu na tretje trge.

Bogovič ima prav!

Če se je ob začetku krize še zdelo mogoče, da bi prodor na sicer zahteven ali pa če se bolje izrazim problematični kitajski trg lahko pomenil eno od možnih rešitev, je danes jasno, da je to najprej zamujena gospodarska priložnost, po drugi strani pa je to tudi zamujena politična priložnost. In prav slednje je zaskrbljujoče, saj bi morala skupna evropska politika odločno, predvsem pa hitro in učinkovito odpirati nove poti, potem ko je z preuranjenimi in slabo premišljenimi koraki tako grobo prizadela kmetijski sektor. A očitno temu ni tako in neučinkovitost tega ogromnega uradniškega aparata je vsekakor hudo zaskrbljujoča.

Prav te dni na Nizozemskem poteka t.i. neformalno majsko srečanje kmetijskih ministrov. Zanimivo je, da se ne pogovarjajo o umiranju evropskega mlečnega sektorja, (o tem je namreč razprava načrtovana za konec junija), ampak razpravljajo kako usmeriti skupno evropsko kmetijsko politiko po letu 2020, da bi zagotovili trajnostno povečanje kmetijske proizvodnje in zadostili pričakovanju potrošnikov glede načina proizvodnje in kakovosti hrane. Pri tem se posebej ustavljajo ob inovativnih načinih pridelave in ponudbe hrane.

Razumi če moreš!

Ob vsej krizi, ki smo ji torej priče v evropskem kmetijstvu je zanimivo tudi dejstvo, da so se odgovorni na evropski ravni vendarle odločili, da ugotovijo, kaj se dogaja v verigi s hrano. Tako naj bi prav zdaj potekala obsežna raziskava o razmerah na nemškem, nizozemskem in belgijskem trgu s hrano, ki naj bi do konca leta dala vpogled v morebitne anomalije. Glede na izbor držav, v katerih raziskava poteka, vsekakor ni pričakovati kakšnih oprijemljivih ugotovitev. In ob letu si bo mogoče spet kdo pulil lase ob dejstvu, da je toliko časa minilo, da se je porabilo veliko sredstev, odgovorov, kaj šele praktičnih rešitev, pa ni. Kmetije pa umirajo.

Program tržne odgovornosti?

Evropski trg je torej po nepremišljeni odpravi mlečnih kvot in zaradi ruskega embarga preplavljen z mlekom. Cene skokovito padajo in tudi v Nemčiji mnogi kmetje dobijo le še 20 centov za liter. Stanje je nevzdržno, posebej zaskrbljujoče pa je, da je vedno več primerov, ko si mnogi iz obupa celo jemljejo življenje.

Že pred letom dni pa je Evropsko združenje pridelovalcev mleka Evropski komisiji predlagalo, da ne tišči glave v pesek ampak naredi korake v smer rešitve.

Komisiji so predlagali "Program tržne odgovornosti", ki je predvideval stalni monitoring dogajanja na trgu z mlekom in s tem povezano ukrepanje, ki ob indicih za nastanek prevelike ponudbe mleka uveljavilo mehanizem prostovoljnega zmanjšanja prireje, kar bi bilo tudi finančno ovrednoteno.

Program žal ni bil sprejet, se pa je prav na v začetku omenjenem majskem mini zasedanju Evropskega parlamenta veliko govorilo prav o odgovornem zmanjšanju prireje in pa o ukrepih za večjo porabo mleka.

Zaskrbljujoča slovenska stvarnost

Skupne evropske razmere se seveda slikajo tudi pri nas doma v Sloveniji. Cene mleka v trgovinah večinoma ostajajo za potrošnike nespremenjene, odkupne pa tudi pri nas zaskrbljujoče padajo. Prav danes je Statistični urad objavil, da so mlekarne v aprilu odkupile za 7 % več mleka kot aprila pred letom dni. Slednje vsekakor ne bo prispevalo k umirjanju dogajanja in če k temu dodamo še vedno večji pritisk viškov tujih mlečnih izdelkov na naš trg, potem je jasno, da je prihodnost črna.

Ob vsem tem pa je pri nas v Sloveniji zaskrbljujoča še splošna apatija med kmeti. Jasno jo je razbrati iz izjemno nizke volilne udeležbe na nedeljskih volitvah v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Razmere v kakršnih smo terjajo močno in učinkovito stanovsko organiziranost predvsem pa proaktivno zbornico, ki bo vedno korak pred drugimi. Apatija vsekakor ni pravi odgovor na izzive prihodnosti!