Odločila se je verovati

Cerkev na Slovenskem | 24.05.2016, 14:35 Petra Stopar

Ta teden je za nas kristjane znova zelo prazničen in milosten. Ne le, da bomo v četrtek obhajali zapovedani praznik sv. Rešnjega telesa in krvi, ampak že danes praznujemo god Marije Pomagaj, ki jo slovenski narod še posebej časti in se ji izroča v varstvo, v petek pa bomo praznovali god slovenskega mučenca bl. Alojzija Grozdeta.

Pa tudi sicer, vemo, da je maj Marijin mesec. Je eden mojih najljubših mesecev, razlog za kar ni samo v prebujanju narave, čedalje toplejših temperaturah in prvomajskem podaljšanem vikendu, ampak tudi v spominjanju na žensko, ki je po Božji odločitvi – in svoji privolitvi – postala Mati človeku, ki je bil poslan med nas, da bi nam pokazal smisel življenja, da bi dokazal, da sta prav življenje in ljubezen tisti sili, ki na koncu vedno zmagata. V maju se tako še posebej zavem, da je prav ta svetnica naša največja priprošnjica Bogu in največja zavetnica. Z razlogom torej zaznamujemo god Marije, Pomočnice kristjanov in romamo v njeno svetišče na Brezje.

Sama imam kot avtorica in izvajalka duhovno-ritmične krščanske glasbe posebno priložnost, da se Mariji zahvaljujem in jo slavim na svoj način. K temu me je letos nagovoril festival duhovno-ritmične glasbe, ki ga na Ptujski Gori vsako leto pripravijo bratje minoriti, Marijafest. Čeprav že od samega začetka sploh nisem načrtovala, da bi sodelovala na njem in ustvarila novo skladbo, posvečeno Mariji, pa je očitno najprej tako hotela ona. Zato mi je na pot previdno in nehote pripeljala ljudi, s pomočjo katerih je nastala pesem njej v čast. S tem je mene, moje bližnje, prijatelje in druge romarje zbrala na enem od svojih svetih krajev, Ptujski Gori. Preko udeležbe na tem dogodku smo znova spoznali, kako velika, a hkrati tiha je moč priporočanja Bogu v molitvi, v kateri prosimo, naj nas vodi po pravi poti in naj nam pomaga, da zaupamo v Njegovo dobroto. Hkrati pa se za skrivnostna izkažeta Marijina prisotnost in delovanje v našem življenju.

Verjamem, da vsak od nas na svoj način doživlja Marijo kot priprošnjico in pomočnico, se ji izroča v varstvo v svojih stiskah ali pa se ji zahvaljuje ob dodeljenih milostih. Sama menim, da bi jo morali občudovati ne samo zaradi tega, ker je sveta žena, ampak predvsem zato, ker je bila tudi ona samo človek, mlado in skromno ter po dandanašnjih zakonih še niti ne polnoletno dekle iz Nazareta, ki je moralo ogromno žrtvovati, pretrpeti in prenesti. Bog jo je izbral, zato je lahko vse zdržala ob močni veri in zaupanju.

Naj bo tudi ta praznik Marije Pomagaj za vsakega od nas priložnost, da se tega zavemo in da spoznamo, da Božja Mati ni med nami prisotna le tedaj, ko vidimo njeno milostno podobo ali kip, ampak da sta med nami vseskozi njen duh ter zgled trdne vere, vztrajnosti in poguma. Ta zgled nam še danes pričuje o tem, da »Bogu ni nič nemogoče«.