Avdienca papeža Frančiška
Papež med nedeljskim opoldanskim nagovorom o prazniku Jezusovega vnebohoda
Svet Andrej Šinko
V Sloveniji smo praznik Jezusovega vnebohoda obhajali pretekli četrtek. V mnogih deželah, med njimi tudi v Italiji, pa ga obhajajo danes. Papež Frančišek se je tako v opoldanskem nagovoru zadržal ob vsebini tega praznika, iz katerega izhaja napotek tudi za naše vsakdanje življenje, zlasti v dneh, ki nas še ločijo o Binkošti.
Sveti oče je ob začetku nagovora povabil, naj se zazremo v Jezusovo skrivnost, ko zapušča naš zemeljski prostor, da bi vstopil v polnost Božje slave in z njim stopa v slavo tudi naša človeška narava. Spomnil je, da Lukov evangelij opisuje reakcijo učencev, ki ob tem niso doživljali žalosti in zbeganosti. Medtem, ko jih je Jezus blagoslavljal in se odmaknil od njih ter se vzdignil v nebo, so se mu poklonili in se v velikem veselju vrnili v Jeruzalem.
Zanimivo je, da so se brez strahu vrnili v mesto, ki je zavrnilo Učitelja, da so to ljudje, ki so videli Judovo izdajstvo in Petrovo zatajitev, je dejal Papež Frančišek in nadaljeval: »Od tistega dne dalje so lahko apostoli in vsak drug Kristusov učenec prebivali v Jeruzalemu in v vseh mestih sveta, tudi v tistih, kjer je zaradi nepravičnosti in nasilja najbolj težko. Nad vsakim mestom je namreč isto nebo in vsak prebivalec lahko z upanjem povzdigne vanj svoj pogled ... S pogledom uprtim navzgor zmoremo tako prepoznavati svojo prihodnost. V vnebohodu Jezusa Križanega in Vstalega, je zajeta obljuba naše deležnosti pri polnosti življenja v Bogu.«
Sveti oče je nadaljeval, da je Jezus, preden se je ločil od svojih prijateljev, spomnil, da so prav oni priče njegove smrti in vstajenja. In tako so po njegovem vnebohodu ob vrnitvi v mesto vsem polni veselja oznanjali novo življenje, ki izhaja iz Križanega in Vstalega Gospoda. V njegovem imenu so vse klicali k spreobrnjenju in oznanjali odpuščanje grehov.
Papež Frančišek je opozoril, da se to pričevanje daje ne le z besedo, temveč tudi z vsakdanjim življenjem. Vsako nedeljo bi moralo prihajati iz naših cerkva in med tednom vstopati v naše domove, v urade, v šole, v kraje druženja in zabave, v bolnišnice in zapore, v domove za ostarele in na obrobja mest. Jezus je namreč zagotovil, da bomo v tem oznanjevanju in pričevanju odeti z močjo z višave, to je z močjo Svetega Duha.
Tudi mi smo povabljeni, da v tednu, ki nas loči od binkoštnega praznika, ostajamo v duhu v dvorani zadnje večerje skupaj z Marijo, Jezusovo Materjo in se tako pripravimo na prihod Svetega Duha.
