Naš gost: Janez Žampa: Demos je postavil "kapitalne" temelje gospodarskega razvoja Slovenije

Politika | 25.04.2016, 09:18

Janez Žampa, razgledan kmet in vztrajen politik, ki je skupaj s somišljeniki takoj po najbolj svinčenih letih uspel prepričati takratno slovensko oblast, da so kmetje lahko prišli do zdravstvenega pa tudi pokojninskega zavarovanja, je bil naš sobotni gost. Odstrnil je marsikateri spomin na težke čase, ko so bili kmetje ožigosani kot sovražniki ljudstva, nagovoril pa nas je s svojo preudarnostjo, odličnim spominom, tehtnim razmišljanjem in ocenjevanjem dogajanja, predvsem pa veliko dobrohotnostjo, ki veje iz njegovih besed.

Janez Žampa se je rodil 20. maja 1929 v Levanjcih, očetu Janezu in materi Ivani. Po smrti očeta je ostal na domači kmetiji in jo v burnih letih II. svetovne vojne in takoj po njej vodil 42 let.

Kasneje je bil predsednik Skupščine zdravstvenega zavarovanja kmetov v Republiki Sloveniji od leta 1966 do 1972 in ustanovni predsednik Starostnega zavarovanja kmetov v RS med letoma 1968 in 1972. Je član in soustanovitelj številnih organizacij in društev: Zadružne zveze Slovenije, Hranilo-kreditne službe za območje Slovenije, govedorejskega društva za črno-belo pasmo...

Leta 1967 je bil izvoljen za delegata skupščine občine Ptuj, pozneje je bil izvoljen še za en mandat. Je soustanovitelj Slovenske kmečke zveze za območje Ptuja in njen predsednik od ustanovitve 8. septembra 1988 do leta 1994.V Slovensko kmečko zvezo se je včlanil 12. 5. 1988. Kot njen član je bil na listi Demosa na volitvah 8. aprila 1990 izvoljen v Zbor občin. Leta 1996 je izstopil iz SLS in se včlanil v SKD in kasneje v NSi. (vir: Slovenska pomlad)

Gospodar postal pri 14-tih letih

Pri štirinajstih letih je moral po smrti očeta prevzeti družinsko kmetijo. Mama mu je seveda pri tem zelo pomagala, saj je bila razgledana in praktična ženska. Že pred tem je zahtevala, da se je tudi sam učil nemščine, da je lahko spremljal dogajanje in se lahko samostojno pogovarjal s kmetijskimi strokovnjaki, ki so prihajali tudi na njihovo kmetijo. Nemška oblast je namreč med II. svetovno vojno veliko pozornosti posvetila pridelavi hrane in v to vpela vse kmetije na ptujsko dravskem polju. Žampovim so preprosto poslali dopis, da so določeni med t.i. vzorčne kmetije, na katerih so preizkušali nove sorte kmetijskih pridelkov in uvajali tehnike pridelave, kot so jih poznali na primer na kmetijah na Bavarskem.

Huda leta obveznih oddaj

Leta 1949 se je Janez Žampa poročil, istega leta pa je na svoji koži bridko občutil Kardeljev sistem prisile kmetov v zadružništvo. Zaradi nasprotovanja in ker so ga pri tem posnemali tudi drugi kmetje v njihovi vasi, je bil najprej zaprt, potem pa je sledilo služenje vojaščine, med katerim so mu tudi sodili. Komunistična oblast je s prisilo kmetov v zadruge, v vaseh njihove doline privedla do popolnega zloma kmetijstva. Ni bilo semen, ni bilo gnojil, pridelek je strmo padal, propadle zadruge pa so s sabo pokopale tudi zadružnike.

Bili pa so to hudi časi obveznih oddaj, ko je takratna komunistična oblast izjemno pritiskala na kmete. Tudi njihov hlev so popolnoma izpraznili, lokalni oblastniki pa so posebej poskrbeli, da so najprej iz hlevov odpeljali vso plemensko živino. Če so v naslednjih letih hoteli rešiti kmetijo, so se morali po živino, ki so jo bili dolžni oddati v obvezno oddajo, odpraviti na Hrvaško. Kmetom je takratna oblast ob oddaji izdajala nekakšna potrdila oziroma obveznice, ki pa so bile brez vrednosti in jih ni nikoli poravnala.

Smo danes priče ponovnemu restavriranje kardeljevskih praks

Kasneje so se znotaj partije začela trenja, pojavili sta se dve struji, Janez Žampa pa je prepričan, da je Boris Kraiger, ki je takrat pokrival gospodarsko področje, pomembno vplival na to, da se je začel po letu 1965 odnos do kmetov umirjati in so se začele opuščati kardeljeve prakse, ki so vse po vrsti vodile v propad. Janez Žampa je v pogovoru posebej posvaril, da sam, ko ocenjuje trenutno slovensko dogajanje, vidi veliko vzporednic. " Ta gozdni zakon, to je čisti Kardeljev sistem, to ne bo šlo! To bomo Slovenci drago plačali" svari Janez Žampa!

Prizadevanje za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov

Janez Žampa je v tistih letih pozorno spremljal dogajanje v sosednji Avstriji. Skupaj s somišljeniki si je začel na vseh mogočih mestih prizadevati, da bi oblast dovolila, da bi se zasnovalo socialno in zdravstveno zavarovanje kmetov, ki so do takrat bili brez teh pravic. Kmetje iz cele Slovenije so se med seboj povezali, oblast pa se je bala, da bodo zahtevali denar za vzpostavitev tega sistema in pridobitev pravic. Kmetje pa so od oblasti zahtevali le, da spremeni okolje, da jim omogoči gospodariti s kmetijskimi zemljišči, da omogoči, da bodo lahko prišli do kmetijske tehnike in sami s prodajo pridelkov prišli do dohodka. In res so takrat začeli uvažati 25 konjske Zetorje s Češke, počasi pa je prišlo tudi do uvoza semen. Boljša obdelava zemlje in kvalitetna semena pa so takoj botrovala večjim pridelkom ter posledično omogočila kmetom, da so si sami s svojimi žulji vzpostavili socialno in zdravstveno zavarovanje.

Demos je postavil "kapitalne" temelje gospodarskega razvoja Slovenije

Janez Žampa je bil pobudnik ustanovitve Slovenske kmečke zveze na ptujskem področju, kasneje so ga prepričali, da je sodeloval na volitvah, kjer je bil tudi izvoljen za poslanca v takratni Zbor občin. Prepričan je, da je Demos postavil trdne temelje gospodarskega razvoja Slovenije, kar je bila osnova za kasnejši vstop v Evropsko unijo in NATO.

Negujte dar vere in slovensko zavest

Janez Žampa je ob koncu pogovora posebej zaželel, da si najprej vsi v naši domovini prizadevamo, da obdržimo dar vere, ki je dala korenine, temelj in kulturo slovenskemu narodu in mu dala moč, da smo prišli tako daleč. Da smo po več 100 letih prišli do lastne države in mednarodno priznane domovine. Kot drugo je posebej naglasil skrb za slovensko narodno zavest, in da nikoli ne pozabimo, da je državo Slovenijo ustanovil Demos. Vabljeni k poslušanju pogovora!