Jure SešekJure Sešek
Aleš KarbaAleš Karba
Rok MihevcRok Mihevc

Predavatelj na Harvardu Jaklič: Tranzicija nikakor ni končana

Slovenija | 24.04.2016, 11:37

V petkovi oddaji "Spoznanje več, predsodek manj" smo gostili predavatelja na Harvardu, dvakratnega doktorja Klemena Jakliča. V prvem delu oddaje je spregovoril o neuspeli tranziciji v Sloveniji, v drugem delu pa komentiral ideje o novi ustavi Evropske unije.

Jaklič trenutno na Harvardu predava tri razrede pri predmetu "Economic Justice". Gre za predmet, ki proučuje različne pristope k vprašanju razmerja med gospodarsko svobodo in socialno pravičnostjo ter s tem povezanimi različnimi razumevanji temeljnih človekovih pravic. „Med tednom je ves čas posvečen predavanjem in pripravam nanje. Ob koncih tedna pa popravljanje izpitov in ocenjevanje. Poleg tega pa preostali čas zapolnjujejo študentje. Kajti študentje imajo prost dostop do nas, ki predavamo in ocenjujemo njihove izdelke. Govorilne ure pri nas niso eno uro na treden ampak moraš imeti kar „de faco“ ves čas na razpolago, kadar kdo želi.“

V nadaljevanju je Jaklič spregovoril o neuspeli tranziciji v Sloveniji. „Tranzicija nikakor ni končana. Smo globoko v tranziciji. Dokler ne bomo dosegli nekega resničnega demokratičnega stanja v družbi in v delovanju demokratičnih institucij, do takrat bo veljalo tako, vsaj kar se tiče tranzicije v tem širšem demokratičnem smislu.“

Med področji, ki ne delujejo po nekem demokratičnem pluralističnem principu in so pod vplivom monopolov, je sogovornik omenil medije, kapital, univerze in pravosodje. „Žal je tako, da se tudi na ravni teh struktur ne zavedamo o nujnosti sodelovanja v dobro vseh, to je demokracije. To je en pokazatelj, kako globoko v tranziciji smo še. Če se naprimer omejim samo na pravno področje, ki ga nekoliko bolj poznam. Vsi vemo, čemu smo bili priča v zadnjem času, kar je pravzaprav samo zunanji pokazatelj tega, kako te stvari na tem področju delujejo. Šlo je za velike zlorabe, ki se pravzaprav praviloma dogajajo samo v nekih nedemokratičnih, avtoritarnih režimih. Primer Patrie je bil tak.“

Pred nekaj tedni je v vodilni francoski reviji za ustavno pravo Droit Constitutionnel, znani francoski profesor evropskega ustavnega prava Edouard Dubout objavil obsežen odziv na Jakličevo znanstveno monografijo o prihodnosti ustavnega razvoja Evrope, ki jo je objavil pri Oxford University Press. Vizijo, ki jo je v knjigi nakazal in argumentiral, je označil za "izjemno delo", ki postavi in utemelji "nič manj kot ustavne temelje" razvijajoči se "evropski pluralistični ustavni strukturi". Jaklič tako v knjigi poudari, da Evropa, čeprav vse bolj federalna, ne bi smela vzpostaviti ustavne strukture po vzoru Združenih držav Amerike. „V globalni dobi, ko gre za sodelovanje na globalni ravni, ko gre za zadeve, ki presegajo nacionalno državo ali pa vseevropsko državo, takrat je potrebno zadeve zastaviti širše. Nobena oblika, ki bi se zapirala v neko bolj zaprto tvorbo, bodisi stari režim suverenih nacionalnih držav ali pa režim neke trdnjave Evrope, ki počne stvari zgolj zase, v globalni dobi ni primerno. Zaostajali bi in to veliko.“

V zadnjem delu oddaje je Jaklič komentiral tudi predsedniško tekmo v ZDA.

Vabljeni k poslušanju oddaje.

Slovenija, Politika, Oddaje
Devica Marija (photo: cathopic) Devica Marija (photo: cathopic)

Marijin rojstni dan

Obhajamo praznik Praznik Marijinega rojstva. Zato bo slovesno še posebej po Marijinih romarskih središčih in vseh cerkvah, ki so ji posvečene. Na brezjah bo sveto mašo ob 10.00 daroval koprski ...

Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.