Mit o svobodi na Slovenskem
| 06.04.2016, 14:36 Jože Bartolj
V sredo zvečer sem v hotelu Central prisluhnil zanimivi okrogli mizi na temo kako velja razumeti svobodo. Okrogla miza je naletela na dober odziv občinstva, na njej pa je sodeloval tudi prvi dekan Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Ob robu dogodka je bila obiskovalcem na voljo pestra paleta v slovenski jezik prevedenih knjig nekaterih vidnih avtorjev s področja ekonomije svobode in filozofije svobodne ekonomske misli.
Približevanje tovrstne literature slovenskemu bralcu je nujno potrebno za dolgoročni preboj idej, ki branijo vladavino prava in družbo, ki je utemeljena na zaščiti posameznikove svobode. Takšno družbo, ki, kot so ugotavljali ugledni sogovorci na okrogli mizi, ne dodeljuje pravic in določa pozitivnega vedenja, temveč je predvsem utemeljena na prepovedi negativnega vedenja.
Slovenija je po zadnjih merjenjih inštituta Fraser zadnja na lestvici ekonomske svobode izmed vseh držav članic EU. Pomenljivo je, da precej zaostajamo tudi od predzadnje Grčije, ki so nam jo nekateri intelektualni centri pri nas še nedavno ponujali kot zgled, kamor bi se naj razvijala naša država. Pomenljiva je ugotovitev, da je na drugem mestu po ekonomski svobodi v EU Velika Britanija, ki bo kmalu izvedla referendum o izstopu države iz EU. Britanci torej vsaj načelno želijo več ekonomske svobode in so prepričani, da bi bolje delovali brez EU. koliko so njihova prepričanja realistična, bo pokazal čas. Imajo nekaj dobrih argumentov za kot tudi precej tehtnih argumentov, ki, kot opozarja kolega ekonomist Philip Booth, govorijo bolj v prid obstanku v EU.
Za razliko od samozavestnih in muhastih Britancev bi imeli v Sloveniji živeči v primeru izstopa Slovenije iz EU oziroma če bi pred več kot desetletjem zavrnili vstop v EU, danes precej manj ekonomskih svobod, kot jih trenutno imamo, in bi gospodarsko precej hitro zatavali v družbo nerazvitih držav kaspijskega bazena iz nekdanjega sovjetskega bloka oziroma tja proti standardu socialističnih gospodarstev srednje in južne Amerike. Mentaliteta političnih voditeljev na sončni strani Alp je namreč vseskozi prežeta z nacionalnim interesom politike v gospodarstvu, kar je prej značilnost južnoameriškega in nekdanjega sovjetskega socializma kot pa sodobne in napredne družbe. Tako se lahko zahvalimo le zadostni dozi modrosti državljanov in samozavesti na referendumu pred vstopom v EU, da smo gospodarsko kljub izrazitemu nagnjenju k socializmu še zmeraj del razvitega sveta. Nekako smo na referendumu spregledali, da bo Bruselj morda kje na katerem področju zahteval več transparentnosti in kakšno prodajo državnih podjetij. Z današnjimi očmi in ob trenutni sliki glede migrantskega vala bi bil rezultat referenduma precej manj prepričljiv v prid članstvu v EU.
Tolikšne stopnje socializma samostojni in izven EU ne bi mogli financirati. Dovoljuje nam jo relativna majhnost gospodarstva in dejstvo, da imamo odprt dostop do evropskih kapitalskih trgov, stabilen denar, možnost prostega trgovanja z razvitimi državami v EU in prost pretok ljudi. Izostanek že ene izmed omenjenih svobod bi pomenil precej hitro upadanje gospodarske razvitosti v zgoraj nakazano smer.
Na še en nekoliko bolj optimističen vidik bi rad opozoril. Na javno razpravo na temo ekonomskih svobod v Sloveniji se je še pred desetletjem dojemalo kot »ameriško neumnost«, ki je tukaj ne potrebujemo, razprava pa je bila že v jedru zavrnjena, odnos do vsebine pa vsaj ignorantski. Danes, ko so že na daleč vidni nekateri najbolj očitni negativni učinki neobstoja zadostnih ekonomskih svobod, ki se kažejo v obsežni državni monopolizaciji gospodarskih aktivnosti, politizaciji sodišč in nadzoru bančno-gospodarskega sistema, lahko zaznam porast razprav na temo ekonomske svobode in vzpostavljanje civilne družbe, ki podpira ideje o svobodni in na načelih subsidiarnosti utemeljeni družbi. V javnosti in tudi v osrednjih medijih se vse bolj sliši besedne zveze, kot so državna korupcija, škodljivost državnih monopolov, rigidnost trga dela in brezposelnost, privilegiji sindikatov, govori pa se tudi o negativnih posledicah minimalne plače na dvig brezposelnosti, o previsokih in obremenjujočih davkih. Govori se o tem, da bi bilo treba tudi v izobraževalni sistem dopustiti več zasebne pobude in konkurence državnim univerzam, ki bi jih prisilila k dvigu učinkovitosti in kvalitete raziskovanja, ter da bi moralo biti sodstvo do vseh enako brezobzirno in nepopustljivo, zakoni pa bi morali veljati v enaki meri za vse.
To so v resnici osnovni postulati razvojno usmerjene in svobodne družbe. Delna zmaga ideje o svobodni družbi bo dosežena, ko bo vse bolj živa razprava z ravni civilne družbe prišla med poslanske klopi in jo bodo pričeli prevzemati tudi poslanci. Za razvoj naše države bi bilo najbolje, če bi se to zgodilo okrog močne osebnosti, ki bo gradila na močeh novih generacij na zahod usmerjenih intelektualcev, ki razumejo prednosti svobodne in na vladavini prava utemeljene družbe in ki so dovolj drzni takšen program tudi infrastrukturno in intelektualno podpreti in ga javno zagovarjati. Če nas je zgodovina kaj naučila, potem je lekcija ta, da je uspešna tista družba, kjer je ustavna demokracija utemeljena na zaščiti ustavno zajamčenih svobod in ne na diktatu politike pod roko pravosodja.
Po petindvajsetih letih samostojne države in po več kot desetletnem članstvu v EU namreč precej bolje razumemo, da demokracija in večstrankarski sistem sama po sebi še ne pomenita svobodnega gospodarjenja in pravne zaščite osebnih in ekonomskih svobod. Za njiju si je treba prizadevati in nosilce političnih pristojnosti z budnim očesom opozarjati na pasti, ki jih prinaša prekomerna centralizacija ekonomske moči v rokah centrov političnih pristojnosti. Na okrogli mizi je eden izmed gostov lepo povedal, da v Sloveniji imamo visoko raven osebnih svobod, ki pa jih ne znamo uporabiti za povečanje ekonomskih svobod. Past njegove ugotovitve in ekonomske nesvobode je v tem, da prične slej ko prej najedati tudi osebne svobode, sistem pa se na koncu razraste v ekonomski in družbeni kolaps. Na možnost kolapsa, ki izide iz pretiranega omejevanja ekonomskih svobod, na kar je prav tako bilo opozorjeno na okrogli mizi. Oziroma, če parafraziram znan rek svetovno poznanega Nobelovega nagrajenca iz ekonomije: narod, ki bo postavil enakost pred svobodo, bo na koncu ostal brez obeh.
Več komentarjev na Casnik.si
